Frančiška Trpin Jelovčan je prevzela vodenje novo ustanovljenega referata, ki želi povezovati ženske, prisluhniti njihovim izkušnjam ter krepiti njihovo vlogo in sooblikovanje v Cerkvi. Sama svoje nove naloge ne razume predvsem kot organizacijsko delo, ampak kot službo ljudem. »Želim biti blizu ženskam, njihovim zgodbam in njihovim vprašanjem,« pravi.

Ko Frančiška Trpin Jelovčan govori o svojem novem poslanstvu, govori o ljudeh. Govori o ženskah, ki iščejo svoje mesto v Cerkvi. Govori o njihovih zgodbah, vprašanjih, ranah in upanju. Letos aprila je prevzela vodenje novega Referata za ženske v krški škofiji. Novo ustanovljeni referat vidi predvsem kot prostor poslušanja, povezovanja in iskanja poti v prihodnost. V video seriji »v FOKUSu«, ki jo pripravlja spletno uredništvo krške škofije, je Frančiška Trpin-Jelovčan v pogovoru z glavnim urednikom Karl-Heinzem Kronawetterjem predstavila svoje novo poslanstvo in pogled na prihodnost žensk v Cerkvi. »Številne ženske imajo občutek, da jih Cerkev ne dosega več dovolj ali pa so z leti izgubile stik z njo,« pravi v pogovoru. Prav zato želi novi referat graditi mostove. Tako do tistih, ki so že dejavno vključene v cerkveno življenje, kot tudi do žensk, ki iščejo nov način pripadnosti.

Frančiška Trpin Jelovčan prihaja iz Planine pod Golico na Gorenjskem. Kot sama pripoveduje, si ob pogledih proti severu nikoli ni predstavljala, da bo pomemben del svojega življenja preživela na Koroškem. Po maturi na Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru je študirala na Fakulteti za turistične študije v Sloveniji, nato pa jo je življenjska pot ponovno pripeljala na Koroško. Poleg dela v cerkvenih ustanovah je poučevala tudi verouk na ljudski šoli v Goričah.

Njeno delo z ženskami ni novo. Dolga leta je bila referentka Katoliškega ženskega gibanja, kjer je spremljala številne skupine in srečanja. Prav tam je spoznala, kako veliko bogastvo skrivajo življenjske zgodbe posameznic. »Najlepše pri mojem delu je, da sem lahko med ženami. Želela bi si še več tega. Lahko spremljam res bogate zgodbe vsake posameznice in iz njih se lahko naučim, kaj lahko doseže vera in kaj premaga ljubezen,« pravi. Dodaja, da jo vedno znova prevzame, kako ljudje tudi v najtežjih trenutkih najdejo »kanček vere in upanja« ter moč za nov začetek.

To poslušanje ostaja tudi temelj njenega novega poslanstva. Referat za ženske razume kot prostor, kjer so ženske soustvarjalke. Zato veliko govori o vidnosti, sodelovanju in odgovornosti. »Ženske naj ne bi imele le občutka, da so slišane, temveč naj njihove besede, izkušnje in ideje dejansko vplivajo na odločitve ter soustvarjajo prihodnost Cerkve,« poudarja. Posebno mesto v njenem razmišljanju ima sodelovanje z nemškim in slovenskim Katoliškim ženskim gibanjem. Organizaciji vidi kot pomembna stebra dela z ženskami, ki ju želi novi referat povezovati in podpirati, ne pa nadomeščati. Novi referat naj bi postal stičišče sodelovanja in razvoja novih pobud.

Vprašanja o vlogi žensk v Cerkvi ne razume kot boj za položaje, ampak kot iskanje odgovornega sodelovanja. V video pogovoru odkrito pove, da osebno ne vidi svojega poklica v duhovniški službi, veliko možnosti pa vidi v razpravi o ženskem diakonatu. Hkrati opozarja, da imajo že danes številne ženske veliko pastoralne odgovornosti kot bralke Božje besede, spremljevalke pri pogrebih ali sodelavke v različnih cerkvenih službah. »Ženske v cerkveno življenje prinašajo lastne perspektive, posebno občutljivost in dragocene sposobnosti,« pravi. »Če bomo znali prisluhniti drug drugemu in ceniti darove vsakega človeka, bo Cerkev tudi v prihodnje prostor upanja,« je prepričana Frančiška Trpin Jelovčan.