LINGUA – to je bil Interregov projekt Slovenija–Avstrija, v katerem je bil v središču jezik: točneje krepitev jezikovne kompetence slovenskega jezika na Koroškem. Vodilni partner tega projekta je bila Mohorjeva družba v Celovcu. Njen ravnatelj Karl Hren je podčrtal pomembnost korakov, ki so bili narejeni s tem projektom. Pomanjkanje strokovnega jezikovnega kadra v elementarni pedagogiki je bilo postavljeno v središče in vzpostavljeno strateško sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Z izmenjavo dobrih praks in z izobraževalnimi programi so bili izdelani načrti ter so bile usposobljene osebe za delo v dvo- in večjezičnih ustanovah. Na vprašanje, kaj ostane od tega projekta, je Hren lahko postregel s konkretnim uspehom: elementarna pedagoginja iz Slovenije, ki je bila na praksi v vrtcu Mohorjeve, se je odločila za delo v tem vrtcu.

Na zaključni tiskovni konferenci projekta LINGUA so partnerji predstavili ključne dosežke triletnega čezmejnega sodelovanja, v okviru katerega je bila Mohorjeva družba v Celovcu vodilni partner, projektna partnerja iz Slovenije pa Gorenjski glas in Ljudska univerza Škofja Loka. Projekt, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija, je bil usmerjen v krepitev jezikovne in medkulturne povezanosti med Slovenijo in Koroško.

V okviru projekta so partnerji uspešno izvedli številne aktivnosti ter dosegli zastavljene cilje na področju prenosa znanja in dobrih praks, izobraževanja vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok, priprave strokovnih vsebin ter ozaveščanja o pomenu jezikovne raznolikosti in večjezičnosti. Poseben poudarek je bil namenjen spodbujanju sodelovanja med strokovnimi ustanovami, mediji in organizacijami na obeh straneh meje.

Partnerji so predstavili tudi bazo znanja in medijske prispevke o jezikovni raznolikosti Gorenjske in Koroške, ki predstavlja enega ključnih trajnih rezultatov projekta. Baza znanja z izobraževalno podpornimi vsebinami združuje strokovne prispevke, članke, videovsebine in drugo gradivo, nastalo med izvajanjem projekta, ter bo tudi po njegovem zaključku ostala javno dostopna kot pomemben vir informacij za strokovno javnost, vzgojno-izobraževalne ustanove in vse, ki jih zanimajo jezikovna raznolikost, narečja in kulturna dediščina čezmejnega prostora.

Posebna pozornost je bila namenjena razvoju digitalnega orodja za samodejno razpoznavanje govora za slovensko ziljsko narečje (Speech-to-Text/pretvorba govora v besedilo). V Ziljski dolini govorijo ziljščino oziroma »pa našan«. O tem projektu je bilo povedano naslednje: Ta materni jezik slovenske narodne skupnosti na Koroškem, v Ziljski in Kanalski dolini, je tik pred izginotjem in predstavlja svarilen primer tega, kaj bi se lahko v prihodnosti zgodilo tudi drugim manjšinskim jezikom in narečjem. Tako da je ta pilotna akcija je novost, ki jo vnašamo v ta projekt in je poskus ohranjanja ziljskega narečja s pomočjo sodobne tehnologije. Zato nam bodo odgovorni izkušeni strokovnjaki in strokovnjakinje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvili digitalno orodje do konca meseca avgusta 2026.

Razvoj vseh potrebnih komponent za modul avtomatskega razpoznavalnika govora predstavlja velik izziv, še posebej kadar je v to vključen ogrožen narečni govor. Za slovenski jezik so do projekta Zilja obstajali samo govorni viri, ki niso bili narečni. Nova govorna baza obsega najmanj 100 ur govornega materiala v ziljščini, hkrati pa korpus predvideva najmanj 50 govorcev in govork različnih generacij, saj lahko samo na takšen način zagotovimo ustrezno zastopanost različnih oblik izgovorjav. Tako se zbira govorno gradivo za transkripcijo, ki je podlaga za kasnejše učenje modelov razpoznavalnika govora. Zbiranje posnetkov smo zastavili v dveh korakih. Najprej smo zbrali vse že obstoječe posnetke ziljskih govorcev in govork, za katere smo lahko uredili pravne vidike in so bili tudi ustrezno kakovostni. Tukaj smo uporabili predvsem gradivo iz arhiva Slovenskega oddelka ORF in tudi Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Pokazalo se je, da je takšnega gradiva bistveno premalo za dosego zastavljenih 100 ur posnetkov, hkrati pa je preveč omejeno glede raznolikosti govorcev. Zato smo hkrati zastavili tudi drugi korak pridobivanja gradiva, kjer smo govor snemali na novo na terenu. Snemanje se je izvajalo predvsem v vaseh občine Straja vas in Bistrica na Zilji, kjer je različica narečja ohranjena v največji mogoči meri. Ohranjenost narečja pri vključenih govorcih je namreč ključen parameter z vidika cilja razvoja digitalnih tehnologij. Po oceni na osnovi podatkov popisa iz leta 2001 je v obeh občinah samo približno 150 prebivalcev, ki so takrat navedli slovenščino kot pogovorni jezik in so s tem potencialno primerni govorci za zajem v bazo. Kljub tako omejenemu številu potencialnih govorcev smo uspeli zbrati predvidenih 100 ur govornega materiala, ki ga sestavlja več kot 200 različnih posnetkov. Prav tako smo dosegli zastavljeni cilj glede raznolikost in števila govorcev, saj je v bazo vključenih 65 različnih govorcev ziljskega narečja. Postopek transkribiranja zbranih 100 ur posnetkov je potekalo v celoti ročno, saj gre pri zapisu ogroženega narečja za specifična pravila zapisovanja, ki bistveno odstopajo od uveljavljenih pravil za transkribiranje zbornih in pogovornih slovenskih virov.

Za strokovno podporo pri transkripciji sta bili zadolženi Tatjana Koren-Zwitter in Uši Sereinig iz Slovenskega narodopisnega Inštituta Urban Jarnik.

Nastalo je nekaj trajnega

Projekt Lingua je bil zame predvsem zgodba o povezovanju – ljudi, jezikov, kultur in skupnega prostora. V času njegovega izvajanja sem pridobila veliko novega znanja, spoznala številne izjemne ljudi ter stkala dragocena poznanstva in vezi, ki bodo ostale tudi po zaključku projekta. Posebno vrednost vidim v čezmejnem sodelovanju, saj je pokazalo, da lahko s skupnimi močmi veliko naredimo za ohranjanje slovenskega jezika, kulturne dediščine in narečne raznolikosti – od predšolske vzgoje do razvoja digitalne rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Prav občutek, da smo s sodelovanjem ustvarili nekaj trajnega in pomembnega za prihodnje generacije, mi bo od projekta ostalo v najlepšem spominu.

Sanja Boto, vodja projekta Lingua