Deček Jon je živel v bloku. Živel je z mamico, očkom in velikim črnim psom, ki mu je bilo ime Ben. Jon bi zelo rad Bena peljal na dvorišče, pa mu mamica tega ni dovolila. Jon je bil še majhen. Ben pa je bil velik in močan. Kadar ga je Jon držal na vrvi, ga je Ben vlekel za sabo.

»Mami, mami,« je kričal Jon. »Ali se grem lahko vsaj sam na dvorišče igrat z žogo? Gotovo so vsi moji prijatelji na dvorišču.«

Mamica je Jonu podala žogo. »Pa pazi, da ne boš šel na cesto,« je rekla.

»Ne bom, obljubim,« je zaklical Jon. Pograbil je žogo in stekel na dvorišče. Prepričan je bil, da bosta na dvorišču tudi njegova prijatelja Miha in Žiga. Toda na dvorišču ni bilo nikogar. Najprej je bil žalosten, ker ni bilo prijateljev. Potem pa se je potolažil in se začel igrati z žogo. Žogo je brcal po zelenici. Naenkrat jo je brcnil premočno. Žoga se je skotalila pod stopnice pred blokom. Jon je zlezel pod stopnice. Izpod stopnic se je slišalo žalostno mijavkanje. Čisto v kotu je zagledal preplašenega črnega muca brez leve zadnje tačke. Razveselil se je muckove družbe.

Jon je muca poklical k sebi: »Muc, muc, muc.« Črni muc je previdno prišel do Jona.

»Muc, kaj se ti je zgodilo? Zakaj nimaš ene tačke?« je vprašal Jon.

Naenkrat je muc spregovoril. »Tam na travniku sem srečal hudega psa, ki je lajal. Bal sem se ga, zato sem mu hotel pobegniti. Stekel sem čez cesto. Takrat je pridrvel kombi. Zapeljal je čez mojo zadnjo tačko. Mijaaaaaav.«

Jon je bil začuden, da mucek govori. Bil pa je tudi vesel, da se lahko pogovarja z njim.

»Ne smeš na cesto muc, tam je nevarno. Moja mamica tudi meni ne dovoli.« Muc se je ovijal okoli Jonovih nog in se mu dobrikal.

»Muc, ali bi bil ti moj muc? Lahko bi stanoval pri meni v moji sobici. Tam je z menoj že moj kuža Ben.«

»Ojoj joj, to pa res ne,« je rekel muc. »Psov se bojim, ker mačke in psi nismo prijatelji.«

»Ampak muc, moj kuža Ben je prijazen. Boš videl,« mu je odgovoril Jon.

Dvignil je mucka v naročje. Skril ga je pod majico. Z eno roko je držal mucka, v drugi roki pa je nesel žogo. Naenkrat mu je bilo dovolj igranja z žogo. Šel je domov z mucem in žogo.

»Mami, mami, sem že doma. Grem v svojo sobico.«

Hitro je smuknil v svojo sobo in zaprl vrata. Ben je leno ležal pri Jonovi postelji in samo z enim očesom pogledal, kaj se dogaja.

Jon je muca položil na tla. Muc se je preplašeno skril pod posteljo.

Nekaj časa se je skrival pod posteljo, potem pa prilezel ven. Ben ga je radovedno ovohaval, muc pa se je ves tresel. Čez nekaj časa je Ben muca pobožal s tačko. Muc se je nehal tresti in se ulegel zraven Bena.

Mamica je prišla v Jonovo sobo, ker je prinesla Benu večerjo. Zagledala je mucka brez tačke.

»Mami, mami, ali lahko mucka obdržim? Tako se mi smili, ker je brez ene tačke,« je milo prosil Jon. Mamica je dovolila, da muc ostane pri njih doma. »Ampak mucu moramo dati ime,« je rekla mamica.

»Naj bo Taček,« je veselo zaklical Jon.

Mamica je pred Bena položila skledo s slastnim zrezkom. Ben in Taček sta skupaj večerjala.

Od tistega večera so bili Ben, Taček in Jon najboljši prijatelji.

Taček nikdar več ni rekel, da psi in mačke ne morejo biti prijatelji. In tudi nikdar več ni šel na cesto. Oba z Jonom sta ubogala mamico.