Rožni venec spremlja Mario Smrtnik-Doujak že od otroštva. Za njo to ni le molitev ob posebnih priložnostih: »Mislim, da je molitev rožnega venca pomemben del mojega življenja.« Ko pripoveduje o svoji življenjski poti, postane jasno, kaj jo nosi: vera, družina in zaupanje, da človek tudi v težkih trenutkih ni sam.

Maria Smrtnik-Doujak živi na Obirskem, na kmetiji, po domače pri Bistričniku, kjer je vedno kaj videti. Okoli hiše so konji, kure, race, zajci, mačke in čebele, zraven vrt. Tudi družina je čisto blizu. Hčerka Darja z družino živi v pritličju, Maria Smrtnik-Doujak v prvem nadstropju. Generacije tako ne živijo samo pod isto streho, temveč si delijo vsakdan.

Zjutraj pogosto pridejo po opravljenem delu na skupni zajtrk. »Skupaj zajtrkujeva, potem grem z najmlajšim vnukom v hlev.« Treba je pogledati živali, pozneje pridejo na vrsto kosilo, vrt in druga opravila. Enkrat na teden Maria Smrtnik-Doujak odpelje po opravkih tudi svoje starše, ki živijo na Plaznici. Če je treba kje pomagati, rada priskoči na pomoč.

Največji »žegen« svojega življenja vidi prav v družini. Ima tri hčerke, Majo, Darjo in Vereno, ter štiri vnuke in vnukinje. »To je en velik žegen, ki ga je Bog dal, da imam tako fletno družino, da so hčerke dobro poročene in da imam vnuke. Prepričana sem, da to pride od zgoraj.« Iz tega, kako Maria Smrtnik-Doujak govori o svoji družini, je mogoče razbrati tudi vrednote, ki so bile doma vedno pomembne: vera, povezanost, odgovornost, delo in pripravljenost pomagati drug drugemu.

Kako dragocena je družinska bližina, je posebej močno občutila leta 2020, ko ji je umrl mož. »To je bil hud udarec. Misliš, da ti je potegnilo tla izpod nog.« Takrat so bili najbližji njena največja opora. »Družina je stala za menoj in skupaj smo šli naprej.« Danes ji veliko pomeni prav to, da se doma dobro razumejo, da si pomagajo in da vsak ve, da se lahko zanese na drugega. Z možem ju ni povezovala samo družina, temveč tudi delo. Trideset let je Maria Smrtnik-Doujak delala v lastnem taksi podjetju. Poseben del njihovega dela so bili prevozi otrok z Obirskega in iz sosednjih krajev v vrtec in šolo v Železno Kaplo. Podjetje je medtem prevzela hčerka Darja skupaj z možem, pomaga tudi hčerka Verena. Maria Smrtnik-Doujak je še do konca preteklega šolskega leta vozila otroke in tudi zdaj priskoči na pomoč, kadar je treba. Na ta leta ima veliko lepih spominov. »Rada sem vozila. Z otroki je bilo tudi vedno fletno. Navežeš se nanje.« Vožnja ni bila samo pot od doma do šole in nazaj. Otroci so pripovedovali, kaj so doživeli, kaj jih veseli in kaj jih skrbi. »Vedno so kaj povedali. Včasih marsikaj čuješ.« Tudi danes jo nekateri vprašajo, kako ji gre in kaj počne. Prav takšni majhni stiki ji veliko pomenijo.

Vera je v življenju Marie Smrtnik-Doujak navzoča že od otroštva. Veliko je prejela od mame, posebno mesto pa ima v njenih spominih boter Dolfe Glinik, ki je slikal ikone in bil globoko veren človek. »Ko sem bila majhna, mi je pripovedoval o Lurdu, Fatimi, patru Piu, Arsu in svetnikih. Z njim smo vedno molili rožni venec. Dal mi je iskro za zanimanje za vero.«

Maria Smrtnik-Doujak pa ni ostala samo pri veri, ki jo je prejela doma. Vedno jo je zanimalo, zakaj smo tukaj, kam gremo in kaj je smisel življenja. Prebirala je številne knjige in spoznavala tudi različne duhovne smeri. »Konec koncev sem spoznala, da je naša krščanska vera prava vera zame.« Zato danes pravi: »Najpomembnejše je za človeka, da ima vero.« Posebno mesto ima pri njej sveta Marija. »Skozi branje mnogih knjig sem prišla do spoznanja, da je sveta Marija naša mati, da nam pomaga in se za nas zavzema.« Doživlja jo kot mater, ki človeka spremlja in ga vedno znova vodi k Jezusu.

Prav iz te vere je zrasla tudi njena zavzetost za Živi rožni venec na Obirskem. Pred njo ga je vodila Angela Cuderman, nato pa nekaj let ni deloval. Leta 2016 se je Maria Smrtnik-Doujak lotila novega začetka. Danes skupina šteje 25 udeleženk in enega udeleženca, starih od 20 do 85 let. Vsak moli eno desetko, nameni pa se mesečno menjajo. »Vsak ima eno desetko, potem pa jih vsak mesec menjamo. Tako molimo pet rožnih vencev na dan.« Pred desetimi leti je Maria Smrtnik-Doujak po hišah razdeljevala liste z mesečnimi nameni, danes marsikaj pošlje po socialnih omrežjih. Dolga leta je članice Živega rožnega venca vozila tudi na romanja in srečanja. Romali so na Svete Višarje in na Kurešček ter pripravili koledar, v katerem so bili vsi štirje rožni venci predstavljeni s slikami.

Maria Smrtnik-Doujak največkrat moli doma. Ob praznikih se pri molitvi zbere tudi družina. Posebej rada gre k majhni odprti kapelici ob hiši, ki jo je oblikovala Nežika Novak. »Rada grem tja in tam molim. Tam se lahko še bolj koncentriram.« Vsak dan in zelo rada tudi bere, hodi in nabira zelišča. Iz njih pripravlja čaje, zeliščno sol, kreme in tinkture. Že dolga leta je lektorica v cerkvi na Obirskem, z rajnim župnikom Poldejem Zundrom pa je sodelovala pri prazničnih oddajah Slovenskega sporeda ORF.

Pri Mariji Smrtnik-Doujak vera ni ločena od vsakdanjega življenja. Vero najde v družini, v skrbi za druge, pri delu, v naravi in v molitvi. Marsikaj, kar je sama prejela od mame in botra, je skušala predati naprej svojim hčerkam in danes tudi vnukom: da se človek zna zahvaliti, da pomaga, kjer lahko, da družina drži skupaj in da se v težkih časih ne izgubi zaupanje. Ko Maria Smrtnik-Doujak stopi do kapelice ob domače hiše, je vse to blizu: dom, družina, delo, spomini in vera. Nekaj minut molitve, nato pa spet nazaj v vsakdan. Prav tam se morda najbolje pokaže, kaj zanjo pomeni živeti z vero. Ne umakniti se iz življenja, ampak ga sprejemati in oblikovati z zaupanjem, hvaležnostjo in odprtimi očmi za ljudi okoli sebe.