Nužej Tolmaier praznuje 80-letnico

V ospredje se Nužej Tolmaier nikdar ni silil. Kar pa ga postavlja med najpomembnejše osebnosti slovenske narodne skupnosti v preteklih desetletjih, je bilo njegovo vztrajno in zavzeto delo, ki je poznalo samo eno smer: vse za utrjevanje slovenskega jezika v deželi, vse za pomoč ljudem pri kulturnem delu na podeželju, vse za krepitev domače slovenske besede med otroki in mladino in vse za ohranjanje spomina kulturne dediščine. In tako se pač mora spoprijazniti, da mlajša generacija že tudi začenja pozabljati vse njegove zasluge. Številne pobude pri Krščanski kulturni zvezi je skovala »trojica« Franc Kattnig, Janko Zerzer in Nužej Tolmaier na legendarnih pohodih in sestankih. In ti niso bili v kaki pisarni ali sejni sobi, tudi niso bili v kakem delovnem času, ti sestanki so potrebovali večji prostor, to je bilo kjerkoli na Koroškem in največkrat kje na kaki višji razgledni točki, kjer skoraj ni bilo omejitev za širša obzorja. In prav v Nužeju Tolmaierju je imela ta trojica veliko srečo: Nužej je zamisli obudil k življenju. Pri tem mu je bil v veliko oporo njegov organizacijski talent, mnogokrat pa tudi prijateljska povezanost s kulturnimi ustvarjalci v Sloveniji in Italiji in njegova trdna volja, postaviti na noge nekaj, kar bo obrodilo trajne sadove. Martina Piko-Rustia je kot slavnostna govornica ob podelitvi Tischlerjeve nagrade Nužeju Tolmaierju povzela njegovo življenjsko delo: Nužej, kakor ga na Koroškem vsi kličejo gor in dol, se je za napredek slovenskega jezika in kulture na Koroškem »trudil z vsem srcem, z vsem prepričanjem, z vsem svojim življenjem«. Življenje Nužeja Tolmaierja pa ima največjo srečo v družini in tu so mu najbolj pri srcu vnuki in pravnuki. vg