Pred nekaj meseci je škof Uši Urank pooblastil za stalno bralko. V svoji domači fari je del tega opravljala že leta prej. Ko pa je slišala, da obstaja ta služba in da je zanjo mogoča posebna izobrazba, se je odločila zanjo. »Želela sem se poglabljati v delo, ki ga opravljam in izvedeti ozadja in si tako pridobiti potrebno miselno orodje. Predvsem pa je pomembno, da se v fari tudi vidi, da je vera več kot le sv. maša.«

Toda s tem dejanjem se v njenem življenju ni veliko spremenilo. Tudi v družini ne, ker je bila vera že vedno prisotna in družina vedno v središču: mož, otroci, vnuki. Vera jo je že vedno spremljala. Pravi, da je imela srečo, da je prišel v fari Ivan Olip kot mlad duhovnik, ki je znal mlade nagovoriti. S poroko z možem Jozijem se je poročila tudi v verno družino. Kot materi pa ji je pomembno, da je to dala naprej tudi svojim otrokom. Zaveda pa se, »da otrokom ne moreš pripisovati poti, ki jo morajo iti, ne v veri in tudi ne drugih poti«. Srečna je s šestimi vnuki – štirimi fanti in dvema deklicama –, za katere si rada vzame čas, »in v teh trenutkih, ko sem z njimi, ne mislim na kaj drugega in sem samo tu zanje«. Nima veliko želja, eno pa: dobro razumevanje v družini in zdravje.