Znanje se širi in povezuje. Mnogo tega znanja je zbranega v razstavljenih predmetih in opisih v Koroškem muzeju v Celovcu. Da je to znanje predstavljeno tudi v slovenskem jeziku in da je slovenščina vidna, je dodatno pričevanje muzeja o življenju dveh narodnih skupnosti v deželi. Ker pa se zgodovina opisuje tudi drugod, se je Koroški muzej odločil, da Romarski muzej v Globasnici postane njegova izpostava. Tam si je mogoče natančneje ogledati zgodnjekrščansko obdobje na Koroškem, ki je povezano z Goro sv. Heme.

Ste se kdaj spraševali, od kod izvira ime Podjuna? Izvira prav iz Globasnice in njene okolice ob vznožju Heme. Rimljani so ta kraj uporabljali kot počivališče in cestno postajo ter ga imenovali Iuenna. Ime izvira iz predkeltskega boga Iouennata/Jovenata. Ime Iuenna ste zagotovo že poznali, če ste kdaj v Globasnici jedli v restavraciji Juenna. Arheologi so namreč v Globasnici med drugim našli rimsko cesto, ki je takrat vodila do glavnega mesta Norika, Virunuma, na območju današnjega Gosposvetskega polja.

Gora sv. Heme je predvsem znana zaradi Rozalske votline, na njenem vrhu pa so našli tudi ruševine grobov z ostanki kosti, šest nekdanjih cerkva ter relikviarij iz 6. stoletja s kostmi »najstarejše svetnice Avstrije«. V enem od grobov so celo našli skoraj v celoti dobro ohranjen okostnjak. Na nogi je imel protezo, ki je še danes dobro ohranjena in si jo je mogoče ogledati v globaškem muzeju. Danes velja za najstarejšo protezo v Evropi. Vrh gore je nekoč služil kot pomembno versko središče, saj so arheologi odkrili več sakralnih zgradb in tudi krstilnice. Leta 2020 je Gora sv. Heme v oddaji ORF »9 Plätze – 9 Schätze« prav zaradi teh izkopanin postala deželna zmagovalka.

V muzeju so seveda razstavljene manjše izkopanine, med njimi tudi okostnjaki, izkopani iz grobov. Muzej je poleg tega znan po obširni zbirki zgodnjekrščanskih mozaikov. Razstavljeni so tudi ostanki kosti, predvsem lobanje, ter vsakdanji predmeti pozne antike, ki omogočajo vpogled v takratno življenje Rimljanov.

Muzej poleg tega ponuja vodstva tako v nemščini kot v slovenščini, zanimive in kreativne delavnice na različne teme in kviz kot posebno ponudbo za otroke. Prav tako ponujajo pohod na vrh Gore sv. Heme in ogled tamkajšnjih ruševin. Trenutno je na ogled posebna razstava o keltskem glavnem mestu Norika, Noreji, katerega arheologi do danes še niso našli. Muzej je mogoče obiskati od maja do septembra, od 10. do 16. ure.

Kratko se vrnimo še h Koroškemu muzeju. Letos mineva 150 let od postavitve koče na Velikem Kleku. Ob tem jubileju je bila pripravljena razstava »Visoko v Alpah«, ki je na ogled še do 6. septembra. Do 12. septembra si lahko ogledate tudi skupno razstavo z naslovom »Odhod! Koroška ↔ Štajerska«, ki sta jo pripravila Muzej za zgodovino v Gradcu in Koroški muzej ob uspešni izgradnji in odprtju železniške povezave skozi Golico. Razstava tematizira različne razloge za odhode in potovanja med obema zveznima deželama nekoč in danes ter jih prepleta z zanimivostmi, ki ljudi na obeh straneh dežele povezujejo na najlepši način: s kulinariko, humorjem, ljubeznijo in – po novem – tudi z najsodobnejšo železniško povezavo.

Neva Kert

O Romarskem muzeju v Globasnici

»Romarski muzej Globasnica ne prikazuje le 3000 let zgodovine teh krajev, temveč je tudi priča sožitja med narodi v preteklosti in dveh narodov v sedanjosti. Tu je kraj, kjer se današnje stvari pozitivno mislijo za prihodnost in je v središču sožitje.«

Bernard Sadovnik, župan občine Globasnica

O Koroškem muzeju

»Na Koroškem sta naša jezika nemščina in slovenščina. V obnovljenem muzeju sta oba jezika enakopravna in znak za razvoj naše družbe v smeri pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Na nas je, da to smer krepimo v našem času tudi za prihodnje rodove.«

Škof Jože Maketz ob odprtju obnovljenega Koroškega muzeja