Včeraj, 23. junija, je cerkveni tednik Nedelja prejel odličje sv. Cirila in Metoda ob stoletnem jubileju. To je najvišje odlikovanje slovenske Cerkve, ki ga podeljujejo slovenski škofje. Odličje je škofu Jožetu Marketzu predal novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje na dvorišču ljubljanske škofije. Glavni urednik Vincenc Gotthardt se je za odlikovanje zahvalil z naslednjimi besedami: "Nedelja je časopis slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V deželi smo s svojim slovenskim jezikom v manjšini. Vendar to nam ni treba tako videti. Vsi imamo v naši dnk zapisane pomembne korenine, ki se dopolnjujejo."

Nadaljeval je o pomenu Nedelje: "Teh korenin se Nedelja dobro zaveda. To so korenine vere in to je slovenski jezik. S temi koreninami vidimo tudi s Koroške obzorja širše. Vera nas povezuje v veliko skupnost in se nam ni treba prav nič počutiti majhne. Povezani smo z verniki in Katoliško Cerkvijo v alpsko jadranskem prostoru in to so ljudje, ki jim je slovenski jezik prav tako kot nam sveta stvar. Imamo torej dovolj vzroka, da se počutimo velike. Korenine vere in jezika nam razširjajo svet."

Gotthardt se je za odlikovanje zahvalil: "Od danes naprej o Nedelji lahko rečemo tudi: Nedelja je moderen časopis krške škofije z najpomembnejšim odličjem Katoliške cerkve v Sloveniji. Hvala za odlikovanje, ki je vidno znamenje, da nas vidite."

Utemeljitev

Slovenska škofovska konferenca podeljuje najvišje odličje Cerkve med Slovenci katoliškemu tedniku Nedelja, ki v letu 2026 praznuje svojo stoto obletnico izhajanja. V stoletju obstoja je tednik postal nepogrešljiv spremljevalec koroških Slovencev – med njimi je kot glasilo vere, luč slovenskega jezika in kulturni steber slovenske narodne skupnosti pod Karavankami.

Prva številka Nedelje je izšla marca leta 1926 v Borljah v Ziljski dolini. Ustanovila jo je skupina duhovnikov ob župniku in prvem uredniku Ivanu Lučovniku. Tednik je nastal le šest let po koroškem plebiscitu, v izjemno težkih razmerah za slovensko skupnost. Po petnajstih letih izhajanja so nacisti Nedeljo prepovedali skupaj z ostalim slovenskim tiskom na Koroškem. Za božič leta 1945 je znova izšla kot uradni cerkveni list Krške škofije.

Ključen preobrat je v delovanje časopisa prinesel Jože Kopeinig, ki je leta 1977 prevzel urejanje, odprl uredništvo laikom in uvedel tedenske družbenokritične komentarje. V naslednjem obdobju je tednik vodil Hanzi Tomažič, ki mu je vtisnil prepoznaven slog. Pod njegovim vodstvom je Nedelja prešla na računalniško pripravo tiska, uvedla barvni tisk in vstopila v socialna omrežja. Leta 2018 je uredniško nalogo prevzela Mateja Rihter. Gkavni urednik je Vincenc Gotthardt.

V okolju, kjer je slovenščina manjšinski jezik, Nedelja zvesto opravlja neprecenljivo vlogo jezikovnega stebra. Za mnoge koroške Slovence je bila in ostaja edini redni tedenski vir slovenske tiskane besede. Tednik dosega okrog 2600 naročnikov, kar je v razmerju do skupnosti izjemno visoka stopnja pokritosti. Posebne omembe vredna je rubrika jezikovnega kotička, saj vera in jezik dajeta ljudem občutek, da niso sami.

Marca 1993 je Nedelja uvedla mesečno kulturno prilogo, v kateri objavlja dotlej neobjavljena umetniška in literarna dela koroških slovenskih ustvarjalcev, s čimer je postala najpomembnejše glasilo koroškega slovenskega literarnega ustvarjanja. V njenih stolpcih so se oglašali Florjan Lipuš, Gustav Januš, Janko Messner in številni drugi koroški literarni glasovi. Tednik hrani bogat arhiv fotografij in besedil, kar predstavlja dragocen vir za kulturno in zgodovinsko pričevanje o koroških Slovencih.

Cerkvena in narodna vloga se pri Nedelji neločljivo stapljata. Nedelja je bila od vsega začetka glasilo vere in duhovnega življenja koroških Slovencev ter predstavlja most med Cerkvijo in skupnostjo. Svoje versko poslanstvo izkazuje z oznanjevanjem evangelija v slovenskem jeziku, kar je za narodne manjšine posebej dragoceno.

Katoliški tednik Nedelja si zasluži najvišje odličje Cerkve v Sloveniji, ker je v sto letih nepretrgano – z izjemo obdobja nacistične prepovedi – služil koroški skupnosti kot vez med vero, jezikom in kulturo; ker je skozi najhujše politične preizkušnje ostal zvest svojemu dvojnemu poslanstvu; ker je vzgojil generacije koroških kulturnikov in pisateljev; in ker je skupnost vedno znova zbiral okrog skupnih vrednot.

Odličje sv. Cirila in Metoda

Odličje sv. Cirila in Metoda je najvišje odlikovanje Katoliške Cerkve v Sloveniji, ki ga slovenski škofje podeljujejo od leta 1985. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci.