Društvo ABCČ in s tem tudi varstvo ima novega predsednika. 25-letni Andi Smrtnik je s 1. septembrom prevzel predsedništvo. Pedagog, športnik in kulturnik uživa ob ustvarjanju z otroki in je tesno povezan s katoliško Cerkvijo na Obirskem. »Vso energijo, ki jo vložim v kakršno koli delo več kot 100 krat dobim povrnjeno! In ob tem zelo uživam.«

Po študiju pedagogike na celovški univerzi je del obvezne prakse opravil v varstvu ABCČ. Vedno znova je pomagal in tako je prišlo, da je po nepričakovanem odhodu predsednika Tonija Schellandra v pokoj, prevzel predsedništvo društva. »Zame je to dobra priložnost in se veselim dela za otroke in z otroki.«

Odprtega in pozitivnega košarkarja je delo z otroki že od vedno zanimalo. Morda tudi zato, ker prihaja iz velike družine. Andi Smrtnik je namreč četrti od sedmih otrok Valentina in Zalike. Odraščal je na Obirskem, stanoval v prvem nadstropju tamkajšnje ljudske šole in štiri leta je bila šolska pot samo po stopnicah dol v pritličje. »Če je le mogoče, naj gre otrok po pouku domov k staršem,« poudarja predsednik društva ABCČ in opozori na pomembnost staršev v in pri vzgoji otrok. »V teh časih opažam, da so starši vedno bolj odvisni od varstva in od šole, da ni druge izbire in da so otroci čim več časa v varstvu. To je nasproti naši filozofiji: če ima otrok možnost, naj bo doma pri mami in očetu. To naj bi bil cilj tudi staršev, ker v tej starosti iščejo otroci bližino staršev in to je zelo pomembno zanje!« Vseeno so pa vsi otroci, trenutno jih je 72, ki pridejo dnevno iz javne ljudske šole 24 v privatno ustanovo ABCČ, prisrčno sprejeti. Poleg vseh ukrepov hočejo obdržati lepo, domače in družinsko vzdušje. »Opažam, da so otroci bolj sproščeni, ko pridejo iz šole. Imamo eno učno uro, ko se učijo, drugače pa uživajo in delajo kar jim ustreza,« poudarja Andi Smrtnik, ki je tudi predsednik Slovenskih mladinskih organizacij (SMO). Društveno delo je ena pot, ki ga je vodila v varstvo. Že kot študent je sodeloval in za nekaj časa prevzel predsedstvo Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK). Funkcijo predsednika SMO bi rad oddal v mlajše roke. »Zgradili smo lepo društvo, ki dobro deluje in kjer slovenska mladina rada sodeluje.«

»Sreča je, da grem to svojo pot kakršna je! Sem odprt človek in uživam, držim disciplino ob tem, kar delam in sem zelo radoveden, kaj me še čaka!« Andi Smrtnik

Dan Andija Smrtnika je pestro napolnjen z delom v varstvu in s športom, saj 1,94 m visok pedagog že več kot 12 let igra v ekipi koroškega košarkarskega kluba KOŠ. »Navadil sem se, da vsak dan ob sedmih vstanem. Po zajtrku s prijateljico grem v pisarno v varstvo ali se igram z otroki. Nato imam po navadi še trening z naraščajem košarkašev in zvečer ali članski trening KOŠ-a ali sam grem teč ali v fitnes center.« Vsako nedeljo pa je na Obirskem. Obisk svete maše z vso družino je stalnica v koledarju 25-letnika. »Zelo tesno sem povezan s katoliško Cerkvijo. Uživam običaje in tradicije. Moja povezava do Cerkve je zelo prijetna.« Njegova povezava do Boga pa še ni. »Sam zase si še nisem povsem razložil svoje povezave do Boga. Zame je Bog vse: družina, obisk svete maše, skupnost, šport, čas z otroki in z mladino. Povezujem Boga s srečo!« Sreča se začne v majhnem, na primer, ko zadeneš koš v zadnji sekundi in sreča je zanj tudi v življenju, ki ga ima in že čaka na to, kam ga bo vodila pot. »Sreča je, da grem to svojo pot kakršna je! Sem odprt človek in uživam, držim disciplino ob tem, kar delam in sem zelo radoveden, kaj me še čaka!«

Alexandra Praster