Spomin v polni hiši»Ko stopam v prazno hišo …« To je en Hafnerjev verz. Vendar neresničen. Hiša, točneje Einspielerjev dom v Svečah, prav nič ni bil prazna hiša. Hiše je Hafner polnil prej in bil je v središču tudi prej, ker »je bil izjemna osebnost duhovnega življenja v deželi, njegova duhovna dediščina presega čas«. Hišni gospodar Zdravko Inzko ga je imenoval tudi »enega najvidnejših intelektualcev mlajše generacije koroških Slovencev, ki bo bogatila in oplajala tudi prihodnje generacije«. In nazadnje: »Vsi smo ga imeli med nami in vsi smo ga izgubili.« Na spominskem večeru, ki ga je pripravil Janez Gregorič, so vsi videli, slišali in doživeli, kaj »smo izgubili«.

Janez Gregorič, skladatelj mnogih melodij na Hafnerjeva besedila, je igral kitaro kot vedno. Na oder pa je povabil še mezzosopranistko Bernardo Fink in baritonista Gabriela Lipuša, ki ju je spremljal na kitari. Tudi beseda ni smela manjkati, to je med zbrane poslala recitatorka Magda Kropiunig. Bernarda Fink je pela o domači njivi, Magda Kropiunig je vstopila z besedilom, v katerem opisuje Fabjan Hafner, kako se je prvič srečal z Janušem, star sedem ali osem let. Seveda je to bila pesem, takšna o solati. In kako je potem pisal diplomsko o Janušu, in nato izdal njegove zbrane pesmi v slovenskem in nemškem jeziku in je potem za poroko dobil dve njegovi veliki sliki in se družil z njim. »Da bi le še dolgo tako ostalo,« je bil zadnji verz te poetične pripovedi.

Nastopajoči so z odra v besedi in glasbi narisali sliko o Fabjanu Hafnerju. O svoji veliki ljubezni do abstraktne umetnosti, Fabjan ni pisal glasnih verzov, temveč je o njej rad govoril. Tudi o glasbi je znal strokovno govoriti. Pa če je šel čez cesto, je bil verz hitro skovan. Znal je z besedami in imel je besede za vse druge zvrsti ustvarjalnosti. To je bilo na spominskem večeru v Svečah mogoče občutiti.

»Ko stopam v prazno hišo« je bil njegovi zadnji verz ta večer. Magda Kropiunig je na koncu dodala samo besedi: Fabjan Hafner. Potem so se nastopajoči poklonili in se še enkrat podali na svoja mesta. Še nekaj besed je ostalo. Treba jih je bilo zapeti k skladbam Janeza Gregoriča. Ta večer ostaja spomin na polno hišo v poklon Fabjanu Hafnerju.