Redko se zgodi, da ob spominih zmanjka besed. V Šmihelu se je to zgodilo. V dvorani je bilo tiho. Prej pa so se priče časa na ekranu spominjale, kaj je pomenila deportacija. Po treh letih so v Šmihelu naredili piko po triletnem iskanju spominov s knjigo »Sledovi/Spuren«. Na vsaki drugi strani kot grafični element črna solza, solze iz gline pa so sestavni del spomenika, ki spominja na deportirane družine iz Šmihela in okolice. Triletna spominska pot je prinesla v občino zgodbe, ki so bile dolgo preslišane ali potisnjene na rob.

Predsednik Kulturnega prosvetnega društva Šmihel Silvo Jernej je v svojem nagovoru ob izidu knjige »Sledovi/Spuren« našel besede, ki si jih je treba zapomniti. Povedal je: »Ko odpiramo to knjigo, ne odpiramo le publikacije, temveč tudi prostor spomina – svet, ki nas povezuje s preteklostjo in nagovarja našo sedanjost. Spominjamo se 24 slovenskih družin iz občine Bistrice nad Pliberkom in fare Šmihel ter vseh civilnih žrtev nacizma iz druge svetovne vojne. Njihove življenjske poti so bile nasilno prekinjene – izgnani so bili iz svojih domov, ločeni od svojih bližnjih in zaznamovani za vse življenje. A njihova zgodba se ne konča. S to publikacijo jim želimo vrniti tisto, ker jim je bilo odvzeto – glas, ime in dostojanstvo.«

Publikacija je nastala v okviru projekta »Supno na poti«, ki ga je KPD Šmihel začelo razvijati leta 2023. Projekt je povezal raziskovanje, umetnost, izobraževanje in osebne zgodbe. Pri tem so sodelovali zgodovinarji, umetniki, otroci, mladi in številni posamezniki. Prav to daje temu projektu posebno moč, saj kaže, da spominjanje ni naloga posameznika, temveč skupna naloga. »Pomembno je, da se ne spominjamo le dogodkov, temveč tudi njihovih posledic. Zato ta publikacija ni le pogled nazaj, temveč tudi odgovornost za danes in jutri. Naj bo ta knjiga most med preteklostjo in prihodnostjo, med generacijami in med ljudmi. Naj nas spodbuja, da gradimo skupnost, v kateri ima vsak človek svoje mesto in vsak glas, vsak jezik svojo vrednost in v kateri te glasove tudi slišimo.«

Glasbenik Roman Pechmann je na harmoniki poskrbel za okvir, ki je predstavitvi knjige dal z izbrano glasbo globino in čas brez žalostnih besed.

Micka Opetnik je bogastvo vsebine knjigo z izjemno lepo grafično podobo z mnogo beline – oblikoval jo je Peter Krivograd – zbranim natančneje predstavila. Spomnila je naslov dvojezične knjige »Sledovi/Spuren«, ki bo spomin na deportacijo razširil tudi med ljudi, ki slovenskega jezika niso vešči. Na naslov se je navezala tudi Micka Opetnik. »Sledovi – kakšne sledove so zapustili ljudje, ki so živeli v šmihelski fari in bistriški občini, ljubili so svojo domačijo, skrbeli za kmetijo, bili so ljubeči starši, razigrani in veseli otroci, mladi, ki so verjeli v lepo prihodnost. V nekaj urah pa se je njihova življenjska zgodba na krut način obrnila in sledila so huda leta pregnanstva, izkoriščanja, zatiranja, zaničevanja in prepovedi slovenske besede.

V zadnjih letih smo na različne načine, s predavanji, delavnicami, razstavami, odkritjem spomenika sredi Šmihela, obiskom izseljenih družin, pogovori s pričami časa in njihovimi potomci, iskali sledove ljudi, ki so v času nacizma doživljali nepopisno gorje.

Vse te dejavnost se zrcalijo v novi publikaciji.

Zgodovinske sledove koroških Slovenk in Slovencev v času med prvo in drugo svetovno vojno tematizira v svojem članku zgodovinar Teodor Domej in predstavlja delovanje in ustvarjanje Slovencev na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, obenem pa znanstveno prikazuje nenehno zatiranje vsega, kar je slovensko, najbolj pa slovenske besede.«

Najobširnejši del publikacije predstavlja sledove, o katerih spregovorijo priče časa. Vse te pogovore – v knjigi je zbranih 14 – je vodila psihoterapevtka Gitka Opetnik, ki v svojem prispevku osvetljuje sledove travm prek generacij.

Na koncu so bili povabljeni na oder člani projekte skupine »Skupno na poti«. Predsednik Silvo Jernej je poudaril, da se je pot izkazala kot dolga pot, »saj nihče od nas ni pričakoval, da bo tako obsežna in zanimiva ter da bo odprla toliko razprav«. Spominsko darilo, ki jo je izdelal Albert Messner, so prejeli: Lena Budin, Alois Kraut, Franz Kristan, Gregej Krištof, Mateja in Albert Mesner, Gita Opetnik, Micka Opetnik in Mirjam Polzer-Srienc. Nekaj je bilo na koncu prireditve jasno: ta triletna skupna pot spomina bo ostala živa tudi v prihodnje.

vg