Hvala, oprosti in prosim. Tri besede, ki oblikujejo in odlikujejo vsakega človeka in njegovo delovanje, so se zrcalile na slovesnosti v Dobrli vasi, kjer se je v nedeljo, 9. septembra, poslovil p. Franček Kramberger iz Koroške. Pred enaindvajsetimi leti je prišel p. Franček Kramberger na Koroško in 18 let dušnopastirsko vodil in oskrboval šmihelsko faro. Pred tremi leti se je preselil v dobrolsko faro, kjer je kot duhovnik – pomočnik in »kot dober služabnik nikdar ni odbil prošnje, mi vedno pomagal in mi omogočil čas sobotnega oddiha,« je dejal župnik Janez Tratar ob slovesnem bogoslužju. V svoji duhovniški službi je bil p. Franček Kramberger zvest spremljevalec družin in bil odprt in odkrit poslušalec in sogovornik.

V imenu fare in župnijskega sveta se je p. Frančku zahvalil Daniel Sturm za duhovno obogatitev, ki jo je fara doživljala z njegovim delovanjem. »Bili smo deležni vaše ljubezni do stvarstva, narave in rož, ko ste pred cerkvijo posadili vrtnice. Ob vrtnicah in vrtu so vzcvetele v nas tudi vaše besede, ko ste nam s preprostimi besedami razlagali globoke verske vsebine.« Štefan Kramer se je v imenu občine zahvalil p. Frančku za »besede, ki so bile hrana za naše duše in za vse vidne in nevidne stvari, ki ste jih zapustili v naši fari.« S simboli, ki povedo pogosto več kot besede, so se Dobrolčani poslovili od duhovnika, ki je vedno rad pogrnil mizo in postregel faranom. Simbola – vrtnice in slovenski šopek – spremljata p. Frančka na novi poti, ki ga sedaj vodi v duhovniško skupnost v Dravlje pri Ljubljani. Pri zahvalni slovesnosti, ki so jo s čudovito pesmijo oblikovali cerkveni zbor, mladi pevci in dobrolska scola, se je p. Franček poslovil od Dobrolčanov s tremi besedami:

»Hvala, da sem bil pri vas gost, oprostite, ker sem bil prevečkrat resnega obraza, prosim za molitev, da bom križ bolezni in starosti lahko nosil.«

Micka Opetnik