Na Slovenski gimnaziji v Celovcu si je mogoče ogledati razstavo Slovenska pisna beseda na Koroškem. Razstava opozarja na rokopisne zaklade osrednje knjižnice Franca Sušnika na Ravnah. Slovenski jezik na Koroškem že stoletja priča o izjemni kulturni moči in narodni identiteti. Razstava na panojih in spremni katalog razkrivata pot slovenske pisane besede na obeh straneh meje – od protestantskih tiskov do unikatnih rokopisov, ki so v kmečkih domovih ohranjali slovenstvo. Posebna pozornost je posvečena edinstvenemu fenomenu bukovništva, ko so ljudski pisci s prepisovanjem knjig postali ključen most med tradicijo in narodno zavestjo.

Šolski zbor višje stopnje Slovenske gimnazije pod vodstvom Tobiasa Mistelbauerja je v pozdrav zapel pesem »Čej so tiste stezice«. In pesem je imela v kratkem nagovoru ravnatelja Slovenske gimnazije Stanka Polzerja tudi svoje mesto. Izrazil je veliko hvaležnost zbirateljem pevske dediščine, kajti »Pesem, ki jo danes zapojemo, je pogosto ostala živa tudi zato, ker jo je nekdo poslušal in zapisal.« Opozoril je tudi na izobraženost in jezikovno znanje prednikov. »Večina teh preprostih ljudi ni imela višje formalne izobrazbe. Njihova razgledanost pa je rasla ob branju. Rokopisi in pesmarice pričajo o njihovi pismenosti in skrbnem odnosu do jezika.«

Spregovorila je tudi voditeljica Študijske knjižnice v Celovcu Dragana Laketić. Pogledala je sto let v prihodnost in ugotovila, da nikogar od nas ne bo in tudi jezik bo drugačen. Kar pa bo ostalo, so rokopisi in tiski, »ki pričajo o preteklosti in ljudeh, ki so gradili našo sedanjost in katerih delo ostaja živo med nami v tiskih in rokopisih. Ko govorimo o tiskih in rokopisih, govorimo o ljudeh.«

David Wakounig je igral na saksofon, Ronja Woschitz na klavir, Jan Fera-Tischler pa na violino – vsi učenci Slovenske gimnazije. Zoja Ćufar, učenka Dvojezične trgovske akademije, pa je pred panoji zaplesala.

Razstava Slovenska pisna beseda na Koroškem je na ogled na Slovenski gimnaziji do 23. 10. 2026.