Razumevanje, podpora in možnost, da lahko mladi sami odločajo o svoji prihodnosti
O tem razmišlja Simon Ressmann, ki je je civilnik pri Katoliški mladini, ki jo pozna že od malih nog, saj se je udeleževal njenih raznih projektov.
Ime mi je Simon Ressmann, star sem 18 let in stanujem na Pečnici. Letos sem maturiral na Slovenski gimnaziji, zdaj pa od oktobra naprej opravljam svojo civilno službo pri Katoliški mladini.
Za to delo sem se odločil, ker sem se že od malih nog naprej udeležil raznih projektov Katoliške mladine. Najbolj v spominu sta mi ostala Otroški dan ter Teden mladih umetnikov na Rebrci, ki sem se ju vsako leto rad udeležil. Na te dogodke imam lepe spomine, saj sem tam spoznal nove prijatelje ter preživel veliko lepih trenutkov. Prav takšne projekte bi zdaj rad pomagal organizirati tudi sam ter prispeval k temu, da bi jih tudi otroci in mladi doživljali tako lepo, kot sem jih nekoč sam. Organizacija projektov me je zanimala že v šoli, zato si želim na tem področju pridobiti še več znanja in izkušenj, ki mi bodo koristile tudi na poznejši poklicni poti.
V prostem času sem rad aktiven. Treniram nogomet v Ledincah, poleg nogometa pa me veselijo tudi drugi športi. Poleti igram odbojko ter padel tenis, pozimi pa rad igram hokej na ledu in smučam. Prav tako rad preživljam čas s prijatelji in družino. Poleg športnih dejavnosti sem rad aktiven tudi v domačem kulturnem društvu Jepa-Baško jezero, kjer z veseljem pomagam pri različnih dejavnostih, saj se mi zdi pomembno ohranjati slovensko kulturo in jezik ter prispevati k temu, da se prenašata tudi na mlajše generacije.
Po opravljeni civilni službi pri Katoliški mladini nameravam študirati na Dunaju, najverjetneje gospodarsko pravo, a se še nisem odločil.
Veselim se naslednjih devet mesecev, ki jih bom doživel kot civilnik pri Katoliški mladini. Upam, da se bom naučil marsikaj novega, spoznal mnogo novih ljudi in preživel veliko lepih trenutkov.
Domači kraj …
je zame kraj, kjer se počutim varno, sprejeto in domače. Tam so ljudje, ki mi veliko pomenijo. Domov se vedno rad vračam.
Kakšen naj bi bil svet jutri?
Želim si, da bi bil svet jutri mirnejši in boljši, brez vojn, nasilja in sovraštva. Pomembno se mi zdi, da bi bilo manj neenakosti, več solidarnosti in da bi lahko vsi ljudi živeli v miru.
Kaj mi je v življenju pomembno … V življenju so zame pomembni družina, prijatelji in zdravje. Pomembno mi je tudi, da sem lahko to, kar sem.
Skrbijo me …
vojne, politični konflikti ter onesnaževanje okolja.
Veselijo me … druženje z družino in prijatelji, smeh, glasba, ter šport.
Kaj potrebujejo mladi?
Mladi potrebujejo predvsem razumevanje, podporo in možnost, da lahko sami odločajo o svoji prihodnosti.
Slovenska beseda in kultura …
sta del mene, moje identitete in mojih korenin. Zdi se mi pomembno, da ju ohranjamo in prenašamo na mlajše generacije, saj bi bilo škoda, če bi izgubili del naše identitete.