Revija Naša luč, osrednji mesečnik za Slovence v zamejstvu in po svetu, letos praznuje častitljivih 75 let neprekinjenega izhajanja. Od ustanovitve leta 1951 do danes revija predstavlja nepogrešljivo in pomembno slovensko narodno, kulturno in duhovno vez med Slovenci po svetu in v domovini ter prispeva k ohranjanju narodne identitete in kulturne dediščine med tisoči rojaki, ki živijo zunaj meja Slovenije.

V Galeriji Družina v Ljubljani je v torek, 9. junija, potekal slovesni večer ob častitljivem jubileju revije Naša luč, osrednjega mesečnika za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogodek, ki ga je organizirala izdajateljica revije Rafaelova družba, je skozi večer prepletal pogled v bogato zgodovino in poslanstvo revije s pogledom v prihodnost – predvsem mladih Slovencev, ki živijo v zamejstvu.

Osrednji del večera je bil posvečen filmski umetnosti in mladim, ki s svojim delovanjem dokazujejo, da sta tako Rafaelova družba kot revija Naša luč pomembna vez med različnimi generacijami in vsemi tremi Slovenijami – matico, zamejstvom in izseljenstvom, saj iz vseh treh ustvarjata enost, enoten kulturni prostor. Naša luč je še na prav poseben način povezana z zamejstvom, saj je kar štirideset let izhajala na Koroškem, ko to v naši domovini ni bilo mogoče. Številni obiskovalci so si premierno ogledali kratek dokumentarni film o zgodovini in poslanstvu revije ter prva dva kratka filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata življenje Slovencev v Italiji in na Madžarskem.

Revija Naša luč je bila ustanovljena kot odgovor na potrebe slovenskih rojakov, ki so živeli zunaj matične domovine. Na začetku 20. stoletja sta revščina in pomanjkanje v svet pregnali številne Slovence, ki so iskali pot do dostojnejšega življenja. Zaradi gospodarskih pretresov med obema vojnama so domovino zapustili mnogi in se naselili v evropskih rudarskih središčih severne Francije, Belgije in Nemčije. Ekonomskim stiskam se je pridružil še močan politični pritisk, ki je mnoge pregnal tudi čez ocean. To še posebej velja za leto 1945 in totalitarno obdobje po njem. Tako je leta 1951 sredi tujega sveta, stran od domače zemlje prvič posvetila Naša luč – da bi rojakom po svetu prinesla milino in vedrino slovenske besede ter jih povezovala med seboj. Bralci, ki jim je bila revija prvotno namenjena, so bili predvsem slovenski rudarji na delu v tujini. Zanje je luč ključnega pomena, saj jih vodi skozi dolge rove rudnikov in jim kaže pot ter daje upanje za srečno vrnitev.

Ustanovili so jo izseljenski duhovniki – Stanko Grims, Valentin Zupančič, Zdravko Reven in Vinko Žakelj. Od prve številke do demokratizacije Slovenije jo je izdajala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Helena Jaklitsch je v svojem nagovoru poudarila zgodovinsko vlogo revije, ki je v času nesvobode kritično vrednotila dogajanje v domovini: »Tudi danes revija ohranja svežino, tako vsebinsko kot vizualno, ter išče sodobne poti do novih, pa tudi mlajših bralcev doma in po svetu. Revija Naša luč je še vedno pomembna vez med različnimi generacijami in geografskimi svetovi. Da, to so različni svetovi, vendar svetovi, ki jih povezuje eno samo slovensko srce.«