»Glas upanja« je bilo geslo zgodovinskega praznovanja jubilejev Sodalitete in Nedelje. V farni cerkvi in v Domu Sodalitete v Tinjah se je čas za nekaj trenutkov ustavil: najprej za zbranost pri sveti maši, ki jo je škof Jože Marketz daroval s šestnajstimi duhovniki Sodalitete ter nato pri slovesnosti, na koncu katere je bilo odprtje zanimivo pripravljene razstave Nedelje. Vmes pa sta bila dva posebna trenutka. Eden je bil zahvala Jožetu Kopeinigu, dolgoletni središčni osebnosti tako pri Sodaliteti kot tudi pri Nedelji. Drugi pa podelitev častnih listin dežele Koroške Sodaliteti in Nedelji iz rok predsednika deželnega zbora Andreasa Scherwitzla.

Škofu Jožetu Marketzu so pri maši stregli ministranti iz Žitare vasi, z njim pa je somaševalo 16 duhovnikov Sodalitete Kvartet Ave pod vodstvom Rozi Krušic pa je občuteno pevsko sooblikoval sveto mašo. Vmes pa je mogočno zadonelo tudi ljudsko petje.

V svoji pridigi je škof Marketz zbrane v cerkvi v Tinjah nagovoril kot znance in prijatelje, »ki dobro veste, kaj združenje slovenskih duhovnikov na Koroškem Sodaliteta pomeni«. Spomnil je, da so ljudje vedno spet prihajali k duhovnikom, se jim zahvaljevali in se veselili, da obstaja to združenje na Koroškem, ki krepi versko skupnost. »Dali so nam vedeti, da smo del družbe, ki je ljudi spremljala v dolgi dobi 120 let. Duhovniki Sodalitete so bili del ljudstva in so vero prenašali iz roda v rod in to delajo tudi danes. Imam upanje za naše slovensko govoreče ljudi, kajti duhovniki bodo tudi v prihodnje pomagali, da bo glas upanja slišen tudi v prihodnje med ljudmi na Koroškem.

Jubilej pa ni smo spomin, jubilej je tudi vprašanje, kaj nam Bog govori danes. Ne bomo živeli od spominov, tradicije in načrtov – živeli bomo, če bomo ostali povezani z Njim, ki pravi, da je vrata.« 120 let Sodalitete je škof označil »kot zgodovino vere, služenja in zvestobe ljudem obeh narodnih skupnosti na Koroškem ter zvestobe krščanskim vrednotam, ki jih prenašamo naprej«.

Moderatorka in urednica Nedelje Alexandra Praster je bila prijeten povezovalni glas v obeh deželnih jezikih. V prireditev je uvedla z recitalom besedila Verene Gotthardt o upanju. Med besedilom tudi stavki kot: »Na velikem polju sem našla fotografijo s kapljico na čelu. Bila je čista ali čisto umazana in temna. Vogali raztrgani. Zmečkani tihi trenutek. Jo našla sredi polja in zraven nje je sedela vrana. Črna. Se usedla poleg preteklega trenutka na svetlo progo.

Sedela na prvem snegu, na beli rosi. Na prihodnosti. Kot prva pika na papirju. Prvi stavek. Prva beseda. Začetek novega.«

V svojem predavanju o mejnikih 120-letnice Sodalitete je uspelo predavatelju Simonu Trießnigu pravzaprav nemogoče: V petnajstih minutah je podal strnjen pogled od ustanovitve tega duhovniškega združenja do vključevanja laikov, preganjanja v času nacizma, pa vse do dialoga, sodelovanja in sodobne pastorale.

Zgodovine ustanov namreč ne pišejo samo letnice. Pišejo jo tudi ljudje. Samo nekaj stavkov je treba prebrati in v dvorani je vsem jasno. To so stavki, ki jih je zapisal Jože Kopeinig o Sodaliteti in Nedelji. In je v središču. Jože Valeško mu v svojem govoru da pravo mesto. Ugotavlja: V začetku je bila slika – To je dognal Jože Kopeinig.

Ko je pred 58 leti postal rektor Doma duhovnih vaj v Tinjah, te slike še ni znal tolmačiti. Božja Beseda mu je odpirala oči za načrt. Od vsega začetka je bil mož dejanja. Tako je iz skromnega poslopja gradil tinjski čudež: ta veličastni dom Sodalitas. S pomočjo mnogih dobrotnikov je ta hiša nastajala in rastla. V vsakem času se je zavedal, da duhovniško življenje ne sloni na samem sebi, ampak na apostolskem pričevanju. Zato se je razdajal.« Na koncu pa: »Dragi Jože, čeprav se je v zadnjih mesecih marsikaj spremenilo, rad ponovim to, kar sem Ti pred petimi leti želel: Da bi to, kar si sejal, obrodilo in kar si gradil, ostalo.« V hvaležnosti sta mu Sodalitete in Nedelja poklonila dragoceno posodo, v katero mu je umetnik Izidor Stern v zlatu zapisal njegov izrek: »Živimo od zunanjega prepiha in notranjega plamena.« Darilo sta mu predala škof Jože Marketz in Jože Valeško. To je bil prvi posebni trenutek.

Razstava ob 100-letnici Nedelje je bila ta večer v središču velike dvorana Doma v Tinjah že od vsega začetka. Zbranim jo je predstavil dolgoletni glavni urednik Nedelje Hanzi Tomažič.

Drugi posebni trenutek pa se je zgodil, ko sta Sodaliteta in Nedelja prejela častno listino dežele Koroške. Predsednik deželnega zbora Andreas Scherwitzl, ki je priznanja vročil je poudaril, da sta »izraz zahvale, priznanja in najvišjega spoštovanja dežele Koroške za delo teh dveh ustanov«. Sodaliteta in Nedelja sta »glasova upanja, ki nam kažeta, da kulturna raznolikost ni ovira, temveč bogastvo za našo celotno deželo«. Zahvalil se je »za prizadevanja za dialog ter za stoletje, polno poguma, daljnovidnosti in zaupanja«. Obe instituciji sta »dva nepogrešljiva stebra na Koroškem«, je dejal predsednik deželnega zbora Scherwitzel in opisal Sodaliteto kot »veliko več kot le duhovniško skupnost, namreč kot enega od osrednjih, nosilnih stebrov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem«. Časopis »Nedelja« je, kot je dejal predsednik deželnega zbora, »kulturno, jezikovno in versko srce slovenske narodne skupnosti.« Dejstvo, da izhaja Nedelja teden za tednom v slovenskem jeziku, je izredno pomembno za narodno skupnost, »saj ta lahko preživi le, če se slovenski jezik uporablja v vsakdanjem pogovoru«.

Za pevski okvir so poskrbeli Nedeljski pevci pod vodstvom Pavla Zablatnika. Zbor duhovnikov Sodalitete, ki se mu je priključil tudi škof Marketz, pa je s pesmijo Mnogaja leta sklenil slovesnost.

O razstavi

Če ste prišli v dvorano, ste morda pred njo že videli nekaj objektov, ki prav nazorno kažejo razvoj pri produkciji časopisa: od črkarske kasete s premakljivimi črkami iz svinca, torej tehniki, ki je obveljala od srednjega veka naprej do prvega namiznega računalnika, ki zaznamuje prelomnico k digitalni dobi – skoraj bi rekel včerajšnje, saj sem še sam doživel zadnje vzdihljaje te tehnike.

Jedro razstave pa je zgodovinski del, strnjen na štirih panojih, lahko rečemo razdeljen na štiri generacije, ki so se zvrstile v teh stotih letih. Vsaka je imela svojo izhodiščno točko, svoje posebne izzive.

Tu je pogum, vizija in volja do uresničitve teh duhovnikov, ki so stali ob zibelki časopisa in so mu dali ime, ki je prestalo vse pretrese časa in je danes močna medijska znamka, hkrati pa tudi program: Nedelja.

Potem so tu časi, ko je šlo za življenje in smrt – restrikcije, pritisk in navsezadnje prepoved izhajanja, pregon in konec v katastrofi druge svetovne vojne … namenoma povezano s ponovnim začetkom, kjer je lastništvo časopisa prešlo iz slovenskih duhovniških rok v naročje krške škofije, ki zdaj celih 80 let skrbi za cerkveni tednik v slovenskem jeziku.

Sledi čas temeljite prenove v sodoben časopis z vsemi fasetami profesionalnega novinarstva. Od vsega začetka prenove so bili referenčna točka veliki – v tem času – ogledni tedniki in magazini. Tako je Jože Kopeinig s Feliksom Bistrom kar na začetku pridobil za oblikovno prenovo renomiranega dunajskega oblikovalca, jaz pa sem tesno sodeloval z mojim takratnim kolegom pri Kirchenzeitung Michael Mairom, ki ni slučajno potem postal glavni urednik die Presse in pozneje nemškega magazina Stern.

Današnja generacija stoji pred novimi izzivi, referenčne točke so čisto druge. Komaj smo se navadili novih možnostih in pristopov povezanih z razvojem spleta, so algoritmi velikih ameriških korporacij spremenile medijske zakonitosti in socialni mediji imajo svoja pravila, svojo moč v ekonomijo pozornosti. Zdaj pa umetna inteligenca še enkrat, še bolj radikalno, briše meje med življenjsko resničnostjo in fikcijo. Zato – tako se mi zdi – mora referenčna točka delovati v drugo smer. Kako se razlikovati v neprestanem toku novic, v poplavi fotografij in video-klipov?

Enega od odgovorov zasledim v tem tretjem delu razstave – ja, so tudi fotografije – pritegnejo pozornost, a občutek je drug: tu je nekaj, kar nam v tem razdrobljenem in individualiziranem svetu signalizira domačnost, občutek, da smo povezani, da se poznamo, da smo le še nekaj takega kot velika družina.

Hanzi Tomažič

Razstava »Nedelja – sto let«

Razstava 100 let Nedelje je na ogled vsak dan od 9. do 20. ure v Domu v Tinjah. Razstava je v Tinjah na ogled do 24. oktobra. Na voljo pa je razstava tudi za doma – razstava to go – posebna izdaja XXL. »Razstavo« za doma dobite brezplačno na uredništvu Nedelje ali jo vzamete domov, če ste si ogledali razstavo.