Krška škofija je objavila cerkveno statistiko za leto 2025.

Krška škofija je za leto 2025 zabeležila manj izstopov iz katoliške Cerkve ter večje število ponovnih vstopov in prestopov. To je razvidno iz uradne cerkvene statistike, ki jo je krška škofija objavila skupaj z računskim zaključkom za leto 2025. V skladu s sklepom Avstrijske škofovske konference so statistiko objavile sočasno vse druge avstrijske škofije.

Leta 2025 je iz katoliške Cerkve izstopilo 3.881 oseb. V primerjavi z lanskim letom (2024: 4.561 izstopov) to pomeni približno 15-odstotno zmanjšanje števila cerkvenih izstopov. Kot že leto prej se je povečalo število ponovnih vstopov in prestopov. Tako je bilo leta 2025 zabeleženih 495 ponovnih vstopov in prestopov (2024: 440). Od julija 2025 je v krški škofiji mogoč tudi spletni ponovni vstop v katoliško Cerkev. V drugi polovici lanskega leta je to možnost na spletni strani www.kath-kirche-kaernten.at/wiedereintritt izkoristilo 95 oseb, kar predstavlja 20 odstotkov vseh 495 ponovnih vstopov in prestopov. Leta 2025 je svoj izstop preklicalo 42 oseb (2024: 35 preklicev). 1. januarja 2026 je bilo na Koroškem 320.276 Korošic in Korošcev rimskokatoliške vere, kar predstavlja 56,19 odstotka celotnega prebivalstva Koroške. V primerjavi z letom 2024 se je število katoličanov in katoličank zmanjšalo za približno 1,6 odstotka.

Spremljanje ob pomembnih življenjskih prelomnicah

V letu 2025 so zabeležili 2.423 krstov (2024: 2.552), 2.838 prvih svetih obhajil (2024: 3.212) in 2.587 birm (2024: 2.744), sklenjenih je bilo tudi 537 cerkvenih porok (2024: 635). Število cerkvenih pogrebov je leta 2025 znašalo 3.498 (2024: 3.573). »Ti pastoralni podatki kažejo, da si ljudje na Koroškem želijo duhovnega doma, skupnosti in blagoslova ter cenijo spremstvo Cerkve,« pravi generalni vikar Johann Sedlmaier. Zadovoljen je z zmanjšanjem števila izstopov iz Cerkve in hkratnim povečanjem števila ponovnih vstopov. »Možnost ponovnega vstopa v Cerkev po spletu mnogim olajša prvi korak nazaj v cerkveno skupnost,« pravi Sedlmaier. Kot poudarja generalni vikar, je ponudba »sodobna in dostopna ter ljudem odpira preprost in nezapleten način vrnitve v Cerkev«.

Računski zaključek z rahlo pozitivnim letnim rezultatom

Krška škofija je poslovno leto 2025 zaključila z rahlo pozitivnim skupnim rezultatom. Operativni prihodki so znašali 43,28 milijona evrov, medtem ko so poslovni izdatki znašali 43,73 milijona evrov. To pomeni negativen poslovni rezultat v višini 451.000 evrov. Ob upoštevanju pozitivnega finančnega rezultata v višini 800.000 evrov, ki so ga dosegli z dolgoročno in trajnostno usmerjenimi naložbami na kapitalskem trgu, je skupni letni rezultat znašal približno 349.000 evrov. K rahlo pozitivnemu letnemu rezultatu so prispevali tudi skrbno in trajnostno ravnanje s finančnimi sredstvi, zmanjšanje števila izstopov iz Cerkve ter zvestoba in zanesljivost plačnikov cerkvenega prispevka. Zaradi tega je bilo negativno odstopanje pri operativnem poslovnem rezultatu leta 2025 v primerjavi s predhodnim letom 2024 občutno manjše.

Kot kaže računski zaključek krške škofije, približno 75 odstotkov vseh prihodkov v letu 2025, namreč 32,48 milijona evrov, izvira iz cerkvenega prispevka. Na strani odhodkov tekoči stroški dela za 197 duhovnikov in 391 laikov, zaposlenih v škofiji, pokojnine duhovnikov ter sofinanciranje 134 zaposlenih v župnijah predstavljajo približno 26 milijonov evrov oziroma okoli 59 odstotkov celotnega proračuna, gre za največjo postavko med izdatki.

Župnije, škofijske izobraževalne in socialne ustanove (Caritas) ter nadškofijske ustanove, misijonski projekti in projekti razvojne pomoči so v letu 2025 iz škofijskega proračuna prejeli približno 2,6 milijona evrov subvencij in finančnih podpor za tekoče delovanje.

Nujno dosledno izvajanje strukturnih ukrepov

Finančni direktor Gerhard Salzer in škofijski ekonom Burkhard Kronawetter menita, da je »razveseljivo, da je v preteklem letu uspelo občutno zmanjšati primanjkljaj pri operativnem poslovnem rezultatu«. Kljub pozitivnemu razvoju pa ni dvoma, tako Salzer in Kronawetter, »da je tudi za zagotavljanje pozitivnega finančnega poslovanja v prihodnje nujno dosledno izvajanje sprejetih strukturnih ukrepov v okviru cerkvenega razvojnega procesa – še posebej glede na dejstvo, da so trenutno tekoči odhodki škofije višji od njenih prihodkov«.

Kaj nudi katoliška Cerkev na Koroškem

Krška škofija ima 23 dekanij in skupno 336 župnij, od katerih je 69 dvojezičnih. V teh 336 župnijah katoliška Cerkev ponuja širok spekter pastoralnih, socialnih in kulturnih dejavnosti: od obhajanja cerkvenih praznikov in podeljevanja zakramentov ter osebnega pastoralnega spremljanja do številnih pobud na področju socialnega varstva, izobraževanja ter dela z otroki in mladino.

Katoliška Cerkev kot delodajalka

31. decembra 2025 je bilo v krški škofiji zaposlenih 391 laikov, od tega je bilo 75 odstotkov oziroma 295 oseb žensk. Na vodstvenih položajih je zaposlenih 29 žensk. To predstavlja 44,6 odstotka od skupno 65 vodstvenih funkcij, navedenih v organigramu.

Poleg glavnopoklicnih sodelavk in sodelavcev v krški škofiji približno 10.000 žensk in moških častno opravlja različne naloge in službe, pri čemer se obseg njihovega prostovoljnega dela razlikuje. Prav njihova je zasluga, da lahko Cerkev glede na vložena sredstva zagotavlja tako širok obseg dejavnosti. Častno delo ima neprecenljivo vrednost za Cerkev, družbo in vsakega posameznika, ki svoje delo in angažiranost doživlja tudi kot osebno obogatitev.

Katoliška Cerkev kot partnerica domačega gospodarstva

Leta 2025 so naložbe krške škofije in župnij v gradnjo, obnovo in vzdrževanje objektov znašale 8,33 milijona evrov, od tega je bilo približno 2,70 milijona evrov financiranih iz cerkvenega prispevka. Škofija in župnije so iz lastnih sredstev in z darovi zagotovile 2,90 milijona evrov, javni sektor pa je prispeval 1,29 milijona evrov.

Približno 350 obnovitvenih in vzdrževalnih del, ki jih vsako leto izvajajo na deloma več stoletij starih stavbah, v prvi vrsti opravljajo lokalna in regionalna obrtna ter druga podjetja – kar 95 odstotkov celotnih stavb škofije je namreč zaščitenega kot kulturna dediščina. S tem katoliška Cerkev na Koroškem krepi domače gospodarstvo in pomembno prispeva k ohranjanju delovnih mest v gradbeništvu ter povezanih dejavnostih na Koroškem, še posebej na podeželju.

Ekološka gradnja

Trajnostno upravljanje z energijo, zmanjševanje porabe in prehod na obnovljive vire energije so vključeni v vse gradbene in obnovitvene projekte in jih tudi izvajajo. Tako na primer približno 60 odstotkov ogrevanih stavb v župnijah ogrevajo z obnovljivimi viri energije. Fotovoltaične naprave, nameščene na cerkvenih stavbah, imajo skupno moč približno 650 kWp, kar ustreza potrebam po električni energiji približno 270 gospodinjstev. Večji del te zmogljivosti predstavlja enega od pomembnejših projektov krške škofije in njene energetske družbe EVP, namreč fotovoltaična naprava na strehi podjetja JELD-WEN, ki ima svoje prostore v stavbi krške škofije v Pöcksteinu. Projekt vključuje tudi potrebno infrastrukturo (električne vode in transformatorsko postajo) za oskrbo podjetij, ki imajo tam svoje prostore. Leta 2025 so bile v omrežje priključene tudi fotovoltaične naprave na cerkvenih stavbah v Špitalu ob Dravi, Sv. Štefanu pri Bekštanju, Tröpolachu, Žrelcu in Kapplu am Krappfeld.

Katoliške privatne šole, vrtci in učne kavarne

Pomembno težišče delovanja katoliške Cerkve na Koroškem predstavljajo različne dejavnosti na področju izobraževanja in vzgoje mladih. V 14 katoliških privatnih šolah na Koroškem se je v šolskem letu 2025/2026 izobraževalo 3.358 učenk in učencev. Sklad sv. Heme, Caritas, župnije in redovne skupnosti na Koroškem upravljajo 50 vrtcev, 20 otroških varstev, tri varstva ter tri celodnevne šole. Poleg tega Caritas vodi devet učnih kavarn in eno socialno-pedagoško ustanovo za otroke in mlade.

Veliko zanimanje za verouka

V šolskem letu 2025/2026 je bilo v krški škofiji zaposlenih 366 veroučiteljic in veroučiteljev – od katerih je bilo približno 91 odstotkov laikov. Katoliški verouk je v šolskem letu 2025/2026 obiskovalo skoraj 97 odstotkov od skupno 39.273 katoliških učenk in učencev na Koroškem. Poleg tega je pri katoliškem verouku sodelovalo tudi 1.969 učenk in učencev brez veroizpovedi.

Izobraževalne ponudbe za mlado in staro

Katoliška prosveta Koroška in Katoliška prosveta vsako leto s približno 2.700 prireditvami dosežeta okoli 35.000 ljudi. Poseben poudarek namenjata izobraževalnemu delu s starejšimi, starši, ljudmi iz družbenih okolij z manj priložnostmi za izobraževanje ter ljudmi migranti. Katoliška družinska zveza, Katoliško žensko gibanje in Katoliško akademsko združenje z dodatnimi približno 500 prireditvami na leto predstavljajo pomemben steber izobraževanja odraslih na Koroškem. Poleg tega izobraževalni dom Sodalitas v Tinjah vsako leto organizira približno 550 prireditev s teološkimi in pastoralnimi vsebinami ter duhovne vaje v obeh deželnih jezikih. »Junge Kirche« na Koroškem ponuja širok in raznolik program dela z otroki in mladino.

Zdravstvena oskrba na osnovi krščanskega pojmovanja človeka

V dveh redovnih bolnišnicah krške škofije, v bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini in v bolnišnici elizabetink v Celovcu, vsako leto približno 18.500 bolnikov prejme bolnišnično, okoli 51.000 pa ambulantno zdravstveno oskrbo na visoki strokovni ravni, ob tem jim nudijo tudi človeško bližino, pozornost in skrb, ki temeljijo na krščanskem pojmovanju človeka.

Raznolika pomoč za ljudi v stiski

Caritas Koroška je tu za ljudi v stiski ali težkih življenjskih situacijah. Pomaga na različne načine, med drugim s svetovalnicami za socialna in življenjska vprašanja ter s telefonskim svetovanjem. Caritas nudi širok spekter pomoči, na primer pomoč brezdomcem, prenočevanje v nujnih primerih, svetovanje na področju socialnega prava, razdeljevanje hrane v okviru projekta LEA, pomoč ob naravnih nesrečah doma in v tujini, svetovanje za moške in pomoč pri zasvojenostih, preprečevanje nasilja ter pomoč pri vprašanjih, povezanih z azilom in vključevanjem v družbo, pa tudi pomoč v tujini. Poleg tega ljudem v najrazličnejših stiskah pomaga s trgovinami Caritas »carla«, zaposlovalnimi projekti in številnimi drugimi dejavnostmi. Caritas upravlja tudi dvanajst domov za starejše in druge oblike oskrbovanega bivanja ter deset ustanov za hendikepirane ljudi. Poleg tega izvaja mobilno oskrbo in nego ter nudi tudi mobilno hospično in prostovoljno službo za obiske.

Župnije kot kraji glasbenega in kulturnega življenja

V 336 koroških župnijah skrbi za glasbeno spremljavo bogoslužij vsako nedeljo in praznik 142 cerkvenih zborov s približno 2.400 pevci in pevkami, 75 otroških in mladinskih zborov s približno 900 člani, 174 kantorjev in kantoric ter 178 organistov in organistk. K temu pomembno prispevajo tudi pevske skupine, pihalne godbe, ljudske in glasbene šole ter številni posamezniki, ki s svojim glasbenim delom sodelujejo pri bogoslužjih. Predvsem poleti so koroške cerkve prizorišča številnih kulturnih vrhuncev. O tem pričajo tudi priznani glasbeni festivali, ki segajo daleč čez meje Koroške, med drugim v Osojah, Beljaku-Št. Jakobu, Milštatu, Vetrinju in Št. Pavlu v Labotski dolini. Posebno mesto ima celovška stolnica, in sicer ne le v bogoslužnem, temveč tudi v cerkveno-glasbenem smislu, pomembni so več kot 160 let star stolni zbor stolne glasbe v Celovcu, velike Mathisove orgle, nove Marijine orgle ter festival »Musica Sacra«.