»Do sedaj so v občinski javnosti zamolčali deportacijo slovenskih družin s Kostanj. S to razstavo prvič prelomimo ta podedovani molk in iz pozabe prikličemo potlačeni, boleči spomin,« je uvodoma povedala Monika Zeichen-Wieser – potomka izseljene Dragaschnigove, p.d. Rumaževe družine iz Korena.

Ob dostojnem in ganljivem odprtju razstave, ki so ga morali zaradi nevihte preložiti v bližnjo cerkev, so se potomci deportiranih tudi simbolično približali obiskovalcem dramatiko tistega časa. Vsakega od 22 pregnancev iz treh družin (Dragschnig/Rumaž, Kokot/Župek in Lesjak/Leitenbauer) so poklicali po imenu in položili njegovo culo (punteljček) ali kovček v pripravljene gare.

V imenu SPD Drabosnjak je obiskovalce pozdravil predsednik Ernst Dragaschnig, svarilne in spodbudne besede za razvoj pravičnejših odnosov med ljudmi je spregovoril podžupan in kulturni referent občine Vrba Markus Fantur. Ganljiv zgodovinski prikaz dogodkov od plebiscita do danes je v obeh deželnih jezikih podala v imenu društva Monika Zeichen-Wieser; povezoval je Jona Zeichen.

Kulturni spored so oblikovali učenci in učenke kostanjske ljudske šole pod vodstvom učitelja Alexandra Pisjaka in Kvintet bratov Smrtnik.

Razstava, ki je še na ogled do petka 27. 5 . na Kostanjah, je del obširnejše razstave »Vererbtes Schweigen, verdrängte Erinnerung«, ki sta jo na pobudo župana Ferdinanda Vouka pripravila zgodovinarja Werner Koroschitz iz Beljaka in Michael Koschat iz Spittala. Bila je poleti in jeseni 2021 na ogled v Vrbi.