Panjske končnice ali čevnice, kakor pravijo na Koroškem, imajo svoj izvor, imajo barve, ki so nastale iz pigmentov, pridobljenih iz peska ali kamnov. Čebelarji so jih risali za svoje čebelnjake s podedovanim znanjem, kako pridobivati barve, s čim jih mešati in na kateri les jih je treba naslikati. Stoletja stari so tudi motivi. Da bo to znanje ostalo tudi v prihodnje sveže in bodo čevnice obstale v prihodnje, v to se je poglobila Anja Bunderla. Pred kratkim je izdala brošuro, kak na izviren način poslikavati panjske končnice.

»S kamnom očrtano« je naslov brošure s podnaslovom »Poslikavanje panjskih končnic«. Da, s kamnom očrtan je naslov. Če ste imeli kdaj v rokah staro panjsko končnico, potem ste, če ste se s prstom peljali po upodobljenih motivih, začutili, kako obrisi izstopajo. Zakaj? To so pigmenti iz zmletega kamna in zemlje ter pomešani z lanenim oljem. Tako so delali obrise ali so s kamnom očrtali. Laneno olje ja zaščita za les in diha z lesom.

Zamlet kamen, fini pesek in zemlja ter laneno olje. Zdi se preprosto, če se za to znanje ve. K temu pa pride še smrekov les z gostimi letnicami, ker to zagotavlja pravo razmerje smol in se barve prav primejo in se ne luščijo. Trg panjskih končnic je bogat. V marsikateri trgovini je mogoče kupiti panjske končnice. Razlika je v tem, kako so poslikane. In prav to je pomembno za Anjo Bunderla, da poslikajo panjske končnice tako, kot so to delali od vsega začetka: s pigmenti iz narave in z lanenim oljem. Ta način je rešila pred pozabo z raziskovanjem in s svojo brošuro.

Slovenci so panjske končnice začeli poslikavati v 18. stoletju. Najstarejša znana končnica je Božjepotna Marija ali Višarska Marija iz leta 1758. Poslikane panjske končnice so slovenska etnološka dragocenost. 300 motivov je znanih. Sprva so na »čevnice« slikali rozete ali preproste varovalne simbole, da bi zaščitili čebele pred zlim. Temu so sledili verski motivi. Podobe so skrivale vse spektre življenja, sveto in prosvetno, satiro, zgodovino, legende, bajke, fantazijo, vsakdanjik, praznik. Kar pa je bilo pri teh poslikavah panjskih končnic pomembno, so bile barve: te je bilo treba najti v naravi in jih pomešali z lanenim oljem, ki diha z lesom, in je bil tako zaščiten pred zunanjimi vplivi.

Anja Bunderla je izbrala staro znanje o poslikavanju panjskih končnic. Ohranila ga je v brošuri »S kamnom očrtano«, ob tem pa je ob opisu, kako iskati v naravi barve in pripraviti pigmente, dala to vedenje vpisati tudi v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Brošuro je izdala v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik. S to brošuro je »očrtala« pot, kako ohraniti starodavno veščino o poslikavanju panjskih končnic za sedanji čas. Da ostaja ohranjen izvirni način poslikavanja panjskih končnic tudi viden, za to je poskrbel snemalec Ivan Klarič s kratkim filmom, v katerem Anja Bunderla to znanje ohranja na viden način za sodobni čas.

Očrtala pa je tudi, kako to ohranjanje lahko živi v prihodnosti. Panjske končnice je z barvami iz narave in pravimi smrekovimi deščicami poslikavala že z otroki v vrtcu. In o tem ji ni bilo treba dvakrat govoriti. Generalna konzula Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac je dobro poslušala in diplomatsko spodbudila, da bi še več mladih slikalo panjske končnice kot nekdaj: »Te panjske končnice bi lahko razstavili na generalnem konzulatu v Celovcu«.