Orehi v lesenih škatlah pred kuhinjskim oknom. V hiši še diši po jutranji kavi, delovni dan je. Pri Gamsu na Ločilu se odpirajo in zapirajo vrata. Skozi vrata stopi Brigitta Mikl-Weber. Še ne ve, da bo čez dobre pol ure odgovorila na vprašanje »Kaj ti pomeni domači kruh?« Ve pa, zakaj smo potrkali na vrata Gamsove domačije. Pred nekaj dnevi je praznovala svojo 60-letnico.

Stopiva v poslopje nekdanjega skednja in hleva, v prostor, ki ni le prostor, kjer čakajo domači izdelki kmetije Gams na odjemalke in odjemalce, ampak je prostor, kjer je pomembno živilo tudi kultura. Tu sta vsako leto doma domača slovenska beseda in pesem. Domače društvo vabi tudi tukaj na prireditve. Brigitta Mikl-Weber, ki je na Ločilo prišla iz Bilčovsa, se zaveda, kako pomembna je tudi hrana za dušo. Od malega je bila od doma povezana in vključena v kulturno delo. Ko je prišla na Ločilo, je spoznala, da je tukaj »slovenska beseda že bolj ob robu, tu ni tako kot doma«. Do ustanovitve otroške skupine Smuklce ni bilo tako daleč, blizu je bila tudi otroška gledališka skupina. Vmes so Smuklce utihnile, »sedaj jih spet imamo in tako pokažemo, da živimo in opozarjamo na jezik, ki je tukaj tudi doma«.

Čas se tudi na kmetiji pri Gamsu ni ustavil. Marsikaj sta Brigitta in mož Hanzi na temeljih prednikov na kmetiji preusmerila, naredila drugače. Najprej so bili cilji, veliki cilji. Mnogo teh sta uresničila, nekatere pa sta morala izvesti manjše kot načrtovano, jih prilagoditi. Moč dela na kmetiji je v tem, da delaš z naravo, pravi, in vsak dan je drugačen, pester, nihče ti ne narekuje, kako delati. Malo težavnejše je to v kulturi. Tu je treba motivirati ljudi, pripravljati vse za prireditev, paziti na to in ono, če pa je prireditev bila uspeh, si zadovoljen. Imeti društvo, točneje Slovensko prosvetno društvo Dobrač, je nekaj pomembnega, saj je »lepo, da skup držimo« in to daje delu smisel.

Močno je povezana tudi z domačo faro, kjer je župnik Peter Olip. Ceni njegovo odprtost in hvaležna mu je tudi za spoštovanje slovenske besede, s tem da ima prostor zanjo v cerkvi.

Vztrajnost, neizčrpna moč in neusahljivo upanje na boljše, to so gotovo lastnosti, ki Brigitti Mikl-Weber ne manjkajo, saj jih je potrebovala. Njeno življenje je bilo večkrat na tanki nitki. »Če si mlad, ti je odprto vse, in če pride taka bolezen, to je že ena posebna zareza v življenju. Ko sem prvič zbolela, so bili otroci še zelo majhni. Imela pa sem v ozadju tudi to posebno moč družine in to te že močno nosi skozi bolezen in ti daje veliko upanja, da bo spet vse dobro. In če potem veš, da cela fara zate moli, potem tudi iz tega črpaš posebno moč.« In kako gre ob taki življenjski zarezi, kako še misli prihajajo v teh trenutkih? »Najprej si čisto nem. Ne veš, kaj se sedaj prav godi, potem pa se moraš podati na to pot in iz tega najboljše narediti in se tej poti ne upirati. Upanje je najpomembnejše in tudi vera človeka zelo podpira.« Njena največja hvaležnost pa gre družini, pravi. Štirim otrokom in možu Hanziju in tudi širši družini. »Družina je pomembna, tudi socialni kontakti in tudi velika skupnost, da se drug na drugega lahko zaneseš.«

Njena največja želja? »Da bom zdrava ostala in da bomo kot družina skupaj držali, bomo tukaj drug za drugega ter da se bomo razumeli.« Spregovori tudi o tem, kaj se ji zdi pomembno, da ljudje postavijo v središče svojega življenja. »Gledajo naj, kako drug ravnajo z drugim in naj pazijo, katere besede uporabljajo, kajti z besedami lahko narediš veliko dobrega, lahko pa tudi močno raniš.«

Ostalo je še nekaj vprašanj. Prvo je: Kaj pomeni zate domač kruh? »Tu najprej pomislim na mamo. V krušni peči je sama kruh pekla. To je tisti vonj, to je pač domovina, ljubezen, spoštovanje do dela prednikov. Danes le redko še kdo peče svoj domači kruh. Toda vedeti za mujo, ki je v takem domačem kruhu, to je že nekaj, to je poseben občutek. Če je mama pekla kruh, je bil cel dan nemenjen samo peki kruha. To je postopek, ko vidiš, kako iz moke in vode pride iz krušne peči svež hleb kruha.« In sveža voda? »Najprej občutek zadovoljstva, da imam svežo vodo. Mi imamo v naši bližini pri Sedmih studencih posebno vodo, ki jo gremo včasih iskat. Sveža voda, to pomeni tudi skrb nas vseh storiti, vse, da jo bomo še dolgo imeli.« Delavne roke? »V mladih letih so delavne roke hitre in močne, v starosti pa naj bi postale nežne.«