Galerija Gorše v Svečah s svojim vrtom slovenskih koroških kulturnikov je trajen spomin na kiparja Franceta Goršeta. Tu je svetovljan Gorše našel svoj zadnji dom in v Svečah je tudi pokopan. Od njegove smrti je letos 2. avgusta 2026 poteklo že 40 let. Prihodnje leto 2027 pa čaka naslednji jubilej: 130-letnica njegovega rojstva (27. septembra).

Predsednica Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« Alenka Weber ob tem jubileju pravi: »France Gorše je Slovenskemu prosvetnemu društvu »Kočna« zaupal svojo domačijo z galerijo in s tem tudi odgovornost za ohranjanje pomembnega dela njegove umetniške zapuščine. To zaupanje razumemo kot trajno poslanstvo in javno odgovornost.

Skrb za ohranjanje kulturne dediščine ni samoumevna. Ohranja se le z načrtnim delom, strokovnim pristopom in sodelovanjem kulturnih delavcev, društev ter lokalne skupnosti. Zato si želimo, da bi dediščina profesorja Goršeta ostala prepoznana kot skupna kulturna vrednota in navdih tudi za mlajše generacije, ki jo bodo znale ohranjati ter predstavljati v sodobnih oblikah.

Naj bo ta obletnica tudi opomin, da varovanje kulturne dediščine ni le izraz spoštovanja do preteklosti, temveč odgovornost do prihodnosti.«

Marija Inzko je kiparja Franceta Goršeta dobro poznala. In tudi po njegovi smrti je bila duša Galerije Gorše, kjer je sprejemala skupine in jih vodila po njej. Rodil se je v Zamostecu pri Sodražici 26. septembra 1897, kjer so 8. 9. pripravili večer v spomin nanj. Posebno vrednost je večeru dal slavnostni gost Valentin Inzko, ki je kot Goršetov sosed v Svečah obudil spomine na velikega umetnika z osebnimi doživetji in pričevanji. Spominski večer je poklon velikemu umetniku, ki je iz majhnega Zamostca stopil v širni svet umetnosti z ustvarjalnostjo svetovne razsežnosti.

V Ljubljani se je Gorše vpisal v kiparski oddelek obrtne šole. Šolanje je nadaljeval v Zagrebu, tam je študiral pri kiparju Ivanu Meštroviću. Od leta 1928 je svojo umetniško pot nadaljeval v Ljubljani. Vojna leta so bila za umetnika trda. Leta 1945 se je umaknil prek Koroške v Trst. Leta 1952 se je naselil v ZDA v Clevelandu, nato se je preselil v Toronto v Kanadi in nazadnje še v New York.

Marija Inzko piše, kako je France Gorše prišel v Sveče. »Ko je opremljal novo kapelo šolskih sester v Št. Jakobu, smo že navezali z njim stike. Potem smo ga srečavali v Kortah in v Tinjah. Valentin Inzko mu je leta 1970 organiziral prvo razstavo v galeriji Slama v Celovcu. S tem je vzbudil zanimanje zanj med koroškimi Slovenci in oživil pozornost med znanci v Sloveniji.

V Kortah si je uredil Gorše v župnišču atelje in galerijo. Vendar so bile Korte tako od rok, da se tam ni mogel za stalno naseliti. Iskal je primernejši kraj. Mislil je na tržaški Kras ali Gorico, saj je tam med vojnama in v begunstvu že ustvarjal. Po prepovedani (že urejeni) razstavi v Kostanjevici, se je leta 1972 odločil, da ostane na Koroškem. Amerika, kamor je emigriral leta 1952, ni izpolnila njegovih pričakovanj. Spomladi leta 1973 je odkupil Vrbnikovo hišo in se za stalno naselil v Svečah. Kot 75-letni je začel urejati hišo. Najprej je hlev spremenil v atelje, skedenj pa v galerijo. Povsod se pozna delo njegovih rok.«

France Gorše, ki je neutrudno iskal Resnico in Lepoto, počiva na pokopališču v Svečah. Njegova dela krasijo velike cerkve in slovenske hiše. Zelo znani so njegovi križevi poti. Eden je v kapeli Doma v Tinjah. Na njegovem grobu v Svečah je zapisano »Mi smo glina, Bog naš gospodar.«

France Gorše o svojem novem domu v Svečah:

»Končno sem našel streho pri Vrbniku, kjer se pod zvonom sv. Lamberta lahko nemoteno z Bogom pogovarjam in snujem ter ustvarjam svoja dela, pri čemer se sredi med vami čutim nadvse srečnega. Če verjamete al’ pa ne, mislim, da se ne motim, če trdim, da je to moje eno najlepše obdobje mojega previharjenega življenja.«