Na Dobraču je v soboto, 13. junija 2026, potekalo jubilejno 10. čezmejno srečanje, ki je ponovno povezalo slovenske skupnosti iz Koroške, Slovenije in Italije. Dogodek, ki se je v zadnjih desetih letih razvil v edinstveno srečanje v Alpsko-jadranskem prostoru, je tudi letos združil kulturo, vero, zgodovino in prijateljstvo čez meje.

Srečanje se je začelo ob 8.30 na parkirišču na Rožtrati, kjer so zbrane pozdravili predstavnik organizatorjev Simon Triessnig, deželna svetnica Marika Lagger-Pöllinger, slovenski konzul Jože Jeraj in številni častni gostje. Krški škof Jože Marketz je ob začetku podaril blagoslov, nato pa so se udeleženci skupaj podali na pohod proti vrhu Dobrača. Kulturno-zgodovinski prispevek o zgodnji Karantaniji je med potjo podajal deželni konservator Gorazd Živkovič.

Vrhunec srečanja je bila sveta maša ob 11.30 v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobraču, ki jo mnogi poznajo tudi kot slovensko cerkev. Mašo je daroval škof Jože Marketz skupaj z župniki Michaelom Johamom, Petrom Olipom in Marjanom Plohlom, bogoslužje in pot na vrh pa so glasbeno obogatili pevci in pevke iz celotnega Alpsko-jadranskega prostora. To je bila prva škofovska maša na Dobraču.

Škof Marketz je v pridigi poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, spoštovanja in skupne odgovornosti za mirno sožitje. »Gore povezujejo več, kot ločujejo,« je dejal in spomnil, da Božje stvarstvo ne pozna političnih meja. Ob tem je poudaril, da različni jeziki in kulture niso ovira, temveč bogastvo: »Vsako srečanje gradi mostove med ljudmi.«

Poseben trenutek slovesnosti je bila podelitev častnih priznanj dežele Koroške predstavnikom slovenskih kulturnih društev iz treh držav ter Naravnemu parku Dobrač. Deželna svetnica Marika Lagger-Pöllinger je priznanja izročila Delovni skupnosti »Čezmejno srečanje na Dobraču« kot zahvalo za dolgoletno prizadevanje pri spodbujanju slovenskega jezika, kulture in mirnega sožitja narodnih skupnosti na Koroškem in v širšem Alpsko-jadranskem prostoru.

Med častnimi gosti jubilejnega srečanja so bili škof Jože Marketz, deželna svetnica Marika Lagger-Pöllinger, slovenski konzul Jože Jeraj, županja Kranjske Gore Henrika Zupan, župan Bad Bleiberga Christian Hecher, župan Čajne Alfred Altersberger ter predstavnik organizatorjev Simon Triessnig.

Prav Simon Triessnig je v pozdravnem nagovoru spomnil na začetke srečanja, ki je nastalo na pobudo Kluba 99 in nekaj slovenskih kulturnih društev. Sprva je šlo za idejo o postavitvi dvojezične informacijske table pri slovenski cerkvi na Dobraču, iz tega pa se je razvilo tradicionalno srečanje slovenskih skupnosti iz Koroške, Slovenije, Kanalske doline in Rezije. Danes srečanje ni le kulturna prireditev, temveč prostor srečevanja, sodelovanja in nastajanja novih prijateljstev.

V zadnjih desetih letih so iz teh srečanj nastali tudi številni skupni projekti – od razstav in kulturnih izmenjav do čezmejnih ekskurzij in pevskih sodelovanj. Na Dobraču pa je z dvojezično panoramsko tablo postala vidna tudi dvojezičnost prostora.

Po maši se je praznično druženje nadaljevalo v planinski koči na vrhu Dobrača, kjer so obiskovalci ob glasbi in kulinaričnih dobrotah iz različnih regij še dolgo uživali v prijetnem ozračju.

Pogovor z direktorjem Naravnega parka Dobrač

Robert Heuberger je direktor naravnih parkov na Koroškem in odgovoren za Naravni park Dobrač. Ob 10-letnici čezmejnega srečanja na Dobraču smo ga povabili na intervju.

Ko so predstavniki koroških slovenskih društev pristopili k vam z idejo o vzpostavitvi čezmejnega srečanja na Dobraču, ste se z Naravnim parkom Dobrač takoj pridružili. Zakaj?

Robert Heuberger: Najprej mi je bilo v čast, da sem bil vključen v to pobudo. Ker nimam slovenskih korenin, me je še posebej razveselila odprtost koroških slovenskih društev. In potem je tu seveda tudi ime naravnega parka – zame je simbol dvojezičnosti na Koroškem, saj se gora imenuje tako Villacher Alpe kot tudi Dobrač. Da se je zakonodajalec pri poimenovanju naravnega parka odločil za ime s slovenskimi koreninami, je lepo znamenje.

Na vrhu Dobrača stoji poleg nemške tudi slovenska cerkev. Je to poseben simbol prisotnosti dveh jezikov in kultur v naši deželi?

Robert Heuberger: Cerkev je šele sčasoma dobila jezikovna pridevka, obe sta Marijini cerkvi. Toda da – tako kot pri imenu gore se tudi v pogovornem poimenovanju cerkva kaže slovenska kultura, in to na vrhu ene najlepših gora na Koroškem.

Ali ima slovenski jezik danes še vedno svoje mesto na Dobraču?

Robert Heuberger: Na gori opažam veliko slovenskih obiskovalcev, kar me glede na slovensko gorsko pokrajino skoraj preseneča. Na sami gori sicer skoraj nihče več ne živi, vendar v naravnem parku že od nekdaj vključujemo tudi slovenska besedila na informacijskih tablah. V okviru sodelovanja s koroškimi slovenskimi kulturnimi društvi zdaj na zemljevidih in tablah uporabljamo tudi slovenska krajevna imena.

Kakšen pomen imata za vas osebno slovenski jezik in kultura v naši deželi?

Robert Heuberger: Iskreno povedano me je že v ljudski šoli čudilo, zakaj se nismo učili slovenščine, toda to so bili drugi časi. Slovenski jezik in kulturo doživljam kot izjemno obogatitev. Kdor se s tem ukvarja, šele opazi, kako vseprisotna sta. Poleg tega pa na Koroškem delujejo številne, tudi sodobne slovenske kulturne pobude, ki ponujajo ustvarjalen program.

Letos je čezmejno srečanje potekalo že desetič. Kaj je ta prireditev do danes dosegla in kakšne sledi je pustila?

Robert Heuberger: Deseto čezmejno srečanje na Dobraču je zame tesno povezano s Simonom Triessnigom, ki je gonilna sila in se neutrudno zavzema za to pobudo. Posebnost teh čezmejnih srečanj je tudi izmenjava med slovenskimi kulturnimi društvi na Koroškem, v Sloveniji in Italiji ter vsakoletna menjava kraja prireditve. Posebej me veseli, da ta prireditev danes vzbuja veliko zanimanja med prebivalstvom – ni več »nišna prireditev«, kot je bila še pred mnogimi leti.