200 let Živega rožnega venca

Ko se ljudje iz različnih krajev in dolin zberejo k isti molitvi, postane hitro vidno, kaj pomeni beseda skupnost. Prav to je bilo mogoče čutiti na romanju Živega rožnega venca v farni cerkvi Št. Vid v Podjuni v Št. Primožu. Ob 200-letnici Živega rožnega venca so se tam srečali verniki iz številnih far dvojezične Koroške. Povezani v molitvi, veri in medsebojni bližini.

Živi rožni venec je leta 1826 ustanovila blažena Pauline Marie Jaricot. Da je ta molitvena mreža po dvesto letih še vedno živa, se je lepo pokazalo tudi v Št. Primožu. Prišli so verniki iz Pliberka, Sel, Globasnice, Dobrle vasi, Bilčovsa, Loč, Ziljske Bistrice, Sveč, Žvabeka, Slovenjega Plajberka in številnih drugih far. S seboj so prinesli tudi darove za agapo, ki je sledila po maši.

Predsednica farnega sveta Rozi Kummer-Pasterk je ob pozdravu poudarila moč rožnovenske molitve, ki jo je marsikdo že občutil v svojem življenju ali družini. Sveto mašo je daroval župnik Hanzej Rosenzopf, z njim pa so somaševali Elmar Augustin, Martin Horvat, Ivan Olip, Peter Olip in Stanko Olip. V pridigi je Hanzej Rosenzopf vernice in vernike povabil, naj svoje skrbi ne nosijo sami, ampak jih izročijo Bogu. »Ko boste danes prinesli darove k oltarju, prinesite tudi svoje skrbi in jih položite na oltar,« je dejal. Skrb naj se tako spremeni v novo notranjo moč. Ker je romanje potekalo na god sv. Frančiška Asiškega, je Hanzej Rosenzopf spomnil tudi na njegovo sporočilo: prenova se začne pri človeku samem. Rožni venec pa vedno znova usmerja pogled k Jezusu. V njegovih skrivnostih se zrcali vse življenje. Veselje, poslanstvo, trpljenje in vstajenje.

Litanije so spet zelo lepo zapele Gabi Amruš-Glantschnig, Dorica Kazianka, Tili Hassler in Maria Jarnig. Frančiška Jelovčan-Trpin se je ob koncu zahvalila vsem romarjem. Po maši se je srečanje nadaljevalo ob agapi, pogovorih in druženju.