Alina Zeichen je letos prejela dve pomembni priznanji. Za svoje dolgoletno kulturno delo je bila nagrajena s koroškim kulturnim ptičem, pred kratkim pa še z nagrado Maria Tusch za prizadevanje za ženske, manjšine in enakopravnost.

Alina Zeichen se je letošnjega leta razveselila kar dvakrat. Najprej je prejela nagrado koroški kulturni ptič, nato še nagrado Maria Tusch mesta Celovec. »Zelo sem se veselila in se počutim zelo počaščeno, tudi če pogledamo, kdo je še dobil te nagrade,« pravi kulturna menedžerka. Obe priznanji ji veliko pomenita, vendar vsako na svoj način.

Kulturni ptič je prejela za svoje nenehno kulturno in umetniško delovanje. Delo na področju kulture ni vedno lahko. »Včasih so težke faze glede finančnih sredstev, politike in drugih ovir, kot je bila na primer korona. Ampak imam ptiča,« pravi z nasmehom. Nagrada Maria Tusch pa priznava njeno prizadevanje za ženske, manjšine in enakopravnost, ki ga uresničuje predvsem z umetniškimi projekti. »Da sta moje delovanje in moj trud vidna in priznana, mi daje moč in veselje za naprej. To sta močni pobudi.«

Alina Zeichen je že vrsto let dejavna na različnih področjih kulturnega življenja. Od leta 2008 sodeluje pri gledaliških, plesnih in filmskih projektih, med drugim kot producentka in dramaturginja. Od leta 2023 skupaj z Nikijem Meixnerjem vodi Univerzitetni kulturni center UNIKUM/Kulturni center univerze v Celovcu. Leta 2019 je ustanovila tudi kulturno društvo Barba, ki deluje po feminističnih načelih in v dvojezičnem okolju.

Pri njenem delu se prepletata dve pomembni temi: položaj žensk in dvojezičnost. Sama pravi, da ju pravzaprav ne ločuje več. »Obe področji imam tako rekoč v DNK. Delujem vedno s teh vidikov, prav avtomatično. Pri projektih, ki si jih zamislim, imam to vedno pri sebi.«

Društvo Barba je ustanovila iz želje po ustvarjanju. Želela je uresničevati lastne ideje in odpirati prostor za umetniške projekte s feminističnimi vsebinami. Pri tem ji je pomembno, da lahko sodelujejo različne umetnice in umetniki ter da pridejo do izraza tudi glasovi, ki so v javnosti pogosto manj slišani. Njeno delovanje tako povezuje umetnost, družbena vprašanja in prizadevanje za večjo vidnost različnih skupin.

Pomemben del njene identitete in dela je tudi slovenski jezik. Kot koroška Slovenka je odraščala v okolju slovenskih struktur, od katerih se je veliko naučila. »Brez njih moje delovanje ne bi bilo mogoče. Pridem iz slovenskih struktur in sem se od njih veliko naučila, kar mi zdaj v vsakdanjem delovanju zelo pomaga,« poudarja.

Vidnost slovenščine v javnem prostoru se ji zdi zelo pomembna. Slovenski jezik in kultura zanjo nista le del osebnega ozadja, temveč tudi temelj, na katerem gradi svoje delo. Zato je dvojezičnost prisotna tudi pri projektih, ki se na prvi pogled ukvarjajo predvsem z umetnostjo ali enakopravnostjo. Različnih področij ne vidi ločeno, temveč kot dele istega kulturnega prostora.

Tudi pri podelitvi nagrade Maria-Tusch so poudarili povezovanje umetniške kakovosti, feminističnega angažmaja in prizadevanja za dvojezičnost. Njeno delo kaže, da kultura ni zgolj priprava prireditev, temveč tudi možnost, da se srečujejo različni ljudje, jeziki in pogledi ter da postanejo vidne zgodbe, ki bi sicer lahko ostale prezrte.

Po dveh letošnjih priznanjih pa že gleda naprej. »Trenutno že pripravljam program za naslednje leto,« pravi. Kulturno delo namreč zahteva veliko načrtovanja, vztrajnosti in iskanja sredstev. Kljub oviram ostaja njena želja po ustvarjanju močna. Obe nagradi sta zanjo zato predvsem spodbuda za nadaljnje delo, za nove projekte, povezovanja in prostor, v katerem imajo umetnost, slovenščina in različni glasovi svoje mesto.