V prejšnji liturgiji cvetne nedelje je potrkal duhovnik s procesijskim križem močno na zaprta cerkvena vrata, ki so se na trkanje s križem odprla. S križem je Jezus odprl vrata med Bogom in človekom. Ta vrata so poslej odprta.

Gospod trka s svojim križem na vrata našega srca,

ki so tako pogosto in tako trdno za Boga zaprta. In on nam pravi tako rekoč: Če te že ne morejo odpreti za Boga dokazi za božje bivanje iz stvarstva; če se te že ne dotak­neta beseda Svetega pisma in oznanilo Cerkve – poglej vendar mene, Boga, ki je zate postal trpin, ki je sam sotrpel – poglej, da trpim zate, in odpri se zame, svojega Gospoda in svojega Boga.

Papež Benedikt XVI.
na cvetno nedeljo 2007

Krščanstvo ima korenine v zgodovinski drami. Kdor se na cvetno (oljčno) nedeljo udeleži procesije, kdor na veliki četrtek obhaja Gospodovo večerjo in na veliki petek in veliko soboto časti križ, ta si prizadeva to dramo razumeti, da, nazadnje postati del dogajanja. Mi gremo od dogodka do dogodka. Mi smo duhovni romarji ... Takšna romarska liturgija ni »pasijonska igra«. Ta liturgija predočuje dramo Boga in človeka ... »To je danes,« govori duhovnik pri slovesni evharistični molitvi na veliki četrtek ...

Kdor se udeleži romarske liturgije vélikega tedna, močno poudarja verno zaupanje in vztrajanje.

Christian Heidrich