»Dobar večer, dober večer, dobrý večer, jó estét, latscho kirati, guten Abend.« Tako je Marian Wakounig, predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti, v vseh jezikih avstrijskih narodnih skupnosti pozdravil polno dvorano ob 40-letnici centra.

Pred 40 leti je Karel Smolle na Dunaju ustanovil Center avstrijskih narodnih skupnosti s ciljem povezovanja avstrijskih manjšin – koroških in štajerskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, Čehov, Slovakov, Romov in Madžarov. Poleg tega si je center vedno prizadeval za ozaveščanje javnosti o narodnih skupnostih ter za evropsko zaščito manjšin. Med pomembne osebnosti sodita tudi nekdanja predsednika Marjan Pipp in generalni tajnik Hubert Mikl, ki sta okrepila pravno delovanje centra.

Že na začetku slavnostne prireditve v Veliki dvorani Univerze na Dunaju je moderator večera Roman Roblek predstavil častne goste. Nekateri med njimi so s svojimi govori prispevali k večernemu dogodku. To so bili zvezni minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr, Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, ter Milan Bošnjak, posebni pooblaščenec Republike Hrvaške za manjšine v tujini. Poleg tega so predsednik Alexander Van der Bellen, zvezna ministrica Claudia Bauer in Harald Stauder južnotirolske ljudske stranke sodelovali z videoposnetki. Med častnimi gosti je bil tudi Walter Rosenkranz, čigar prisotnost je vsekakor mogoče postaviti pod vprašaj.

Kot prvi je spregovoril predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti Marian Wakounig. V svojem govoru se je osredotočil na »nekaj, česar v nobeni bilanci ne najdeš« – povezovanje ljudi. »Družba živi od tega, da se ljudje srečujejo, poslušajo drug drugega in si zaupajo, prav tam, kjer se govorijo različni jeziki in pripovedujejo različne zgodbe. Ta povezanost ni samoumevna, temveč je nekaj, za kar moramo skrbeti, kot skrbimo za jezik. Avstrijske narodne skupnosti to vedo iz lastnih izkušenj, saj so sooblikovale in sogradile to državo. Njihovi jeziki in kulture niso kaj obrobnega, temveč so trden sestavni del avstrijske identitete.« V slovenščini pa je dodal še: »Kot koroški Slovenec vem, kaj pomeni odraščati z dvema jezikoma. Moj materni jezik zame nikoli ni bil meja, temveč vedno most.«

Zvezni minister Christoph Wiederkehr je poudaril pomen dvojezičnega šolstva, ne le na Koroškem in Gradiščanskem, temveč tudi v prestolnici – na Dunaju. Predstavil je vizijo dvojezičnega šolstva od vrtca do mature.

Generalni tajnik centra Jože Buranits je bil slavnostni govornik ob obeležitvi. Izpostavil je reformo Zakona o narodnih skupnostih iz julija 2026, ki zdaj ustavno navaja vse avtohtone narodne skupnosti in pomeni prvi pomembni korak h krepitvi njihovih pravic. Tudi Buranits je poudaril pomen dvojezičnega šolstva ter potrebo po njegovem razvoju.

Ob obletnici je center izdal tudi prenovljeno verzijo priročnika, posvečenega koroškim Slovenkam in Slovencem, z naslovom »Koroške Slovenke in Slovenci«. Brošuro je predstavila Marija Wakounig, med avtorji pa so bili še Jože Buranits, David Ressmann, Roman Roblek, Marian Wakounig in Simon Urban. Priročnik ponuja izčrpen pregled razvoja manjšine. Simon Urban je povedal, da so si v ekipi razdelili poglavja in nato imeli približno deset mesecev časa za pripravo. Prejšnji priročnik o koroških Slovenkah in Slovencih je izšel že pred 30 leti. Simon Urban poudarja: »Zdelo se mi je zelo pomembno dopolniti nekatere stvari. V prejšnji izdaji je bilo prvo žensko ime omenjeno šele po približno 40 straneh. V novem, posodobljenem priročniku smo koroškim Slovenkam posvetili celo poglavje.«

Po uradnem delu je sledilo sproščeno druženje ob pogostitvi. Marian Wakounig je še enkrat poudaril: »Nadaljujmo tam, kjer je pravzaprav bistvo današnjega večera – pri pogovoru in pri srečanju.«