Knjiga ima ovitek iz posebnega papirja. Posebno pozornost namenja avtor Stefan Feinig ovitku knjige z naslovom »Pod težo miline«. Ovitek je delo umetnice Stefanie Klaura. V knjigi je objavljena kratka proza, najkrajša zgodba pa je zgodba o ovitku. Za Stefana Feiniga pisanje ni končano, ko je v besedilu naredil zadnjo piko. Tudi pot do knjige je del ustvarjalnega procesa.

Takole je to opisal: »Pisanje besedil, ki nato – upam – najdejo svojo knjižno obliko, je zame celostni proces, ki ne pozna kompromisov. Literatura, oblikovanje in materialnost se zlijejo v skupni umetniški jezik.« Zanj je ovitek knjige veliko več kot le nekaj, kar literaturo zavije v papir. »Del umetniške celote je.« Zato od svoje prve knjige dalje sodeluje z umetnicami, ki delijo to celostno pojmovanje umetnosti. Od druge knjige dalje ga na tej poti spremlja umetnica Stefanie Klaura, »katere oblikovalski pristopi vedno globoko posežejo v strukturo mojega dela in ga hkrati razširijo. Seveda tudi moja besedila vplivajo nanjo in tako je vzpostavljen ustvarjalni dialog.«

Z ovitka knjige nazaj k pogovoru, ki ga je ob knjigi imel avtor z urednikom Mohorjeve založbe v Celovcu Adrianom Kertom. Kako se iz življenja Štefana Feiniga izlušči besedilo? Včasih, pravi, je kakšen drobec v objavljenih črticah avtobiografski in ga v zgodbi razvija naprej. Zanj je pisanje kot instrument in s tem instrumentom oblikuje značaje svojim likom. Trenutno ima njegovo pisanje opraviti z otroki. »Ti vnašajo v moje gledanje druge perspektive, ker stvari drugače vidijo. Včasih si kako stvar zabeležim in potem dozori v literaturo.« Prva zgodba v knjigi je takšna. Opazuje hčerko, ki pobira kamenčke. Nadaljuje: »Tiho in zamišljeno zbira prav tiste kamenčke, ki metafizično štrlijo iz pokrajine v njeno vidno polje. Na prvi pogled se zdi, da v njenem zbiranju ni nobenega sistema, pa vendar moja hčerka iz neskončne množice raztresenih kamnov izbira le točno določene kamenčke.«

Nekaj posebej dragocenih kamenčkov ponujajo tudi zgodbe, objavljene v najnovejši knjigi Stefana Feiniga. O njih pravi: »Te zgodbe imajo težo in lahkotnost banalnosti vsakega dneva.« Povedal pa je tudi, da imajo te zgodba opraviti tudi z Nedeljo. Natečaj Nedelje za najboljšo črtico ga je spodbudil, da je začel pisati kratke zgodbe in se jih je sedaj nabralo za to knjigo. Kratke zgodbe odlikuje mnogoplastnost, to pa je najlažje razkriti z večkratnim branjem. Zgodbe ponujajo nešteta presenečenja, ki so skrita ne le med vrsticami, ampak v besedah samih.

V spremni besedi je Vincenc Gotthardt o Feinigovem pisanju zapisal tudi naslednje: »Da, cel kup lastne volje imajo zgodbe Stefana Feiniga v tej zbirki. Z njimi je treba pogledati pod vodno gladino v tišino s kristalno jasnostjo ali skaljeno skrbjo za svet. Feinigova melodija besed je kritični pogled poln ironije in iskrenosti na svet in ljudi ter na vsakdanje dileme življenja. Stefan Feinig je eden najbolj prepoznavnih literarnih glasov med literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci na Koroškem z izjemno odmevnostjo v Avstriji. Svoj literarni čoln je že zdavnaj okrepil za nove divje vode literarnega sveta.«