Komorni zbor Borovlje je pred avstrijsko in evropsko zastavo pel Kokotovo pesem: »Vse je pesem, samo človek, ti nisi pesem«. Na te besede je navezal predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje Roman Verdel v pozdravnih besedah. Prav ta verz je bil tudi geslo srečanja slovenske in nemške narodne skupnosti narodne skupnosti ob avstrijskem državnem prazniku v Borovljah.

V Borovljah so se prvič srečali na prireditvi »Dober večer, sosed!« že 43-ič. Navzoč je bil tudi mestni zbor (Stadtchor Ferlach), prav tako kot prvič leta 1982, »ko tako srečanje še ni bilo tako samoumevno«. Podžupan Christian Gamsler je v pozdravu omenil, da je nekaj, kar bi bilo še pred leti nemogoče, s časom postalo nekaj samoumevnega. Občina daje na voljo dvorano, podpore so samoumevne in medsebojno spoštovanje in sodelovanje ljudi obeh narodnih skupnosti je v občini tudi nekaj samoumevnega.

To medsebojno spoštovanje je bilo izraženo tudi z nastopi zborov. Vsak nastopajoči zbor je zapel tudi v jeziku soseda. Peli so Komorni zbor Borovlje, Stadtchor Ferlach, Vrtačaklong in Die Rosentaler.

Besede ob avstrijskem državnem prazniku je spregovoril Folti Sima. Govoril je o pomembnih trenutkih zgodovine. »80 – 70 – 30«, to pomeni 80 let konca druge svetovne vojne, 70 let podpisa državne pogodbe in 30 let pristopa Avstrije k EU.

O koncu vojne je dejal: »Konec vojne je pa pomenil tudi aktivno osvoboditev, predvsem za tiste, ki so bili v odporu, ali doma ali pa kot partizani v gozdovih in gorah in vedno spet tudi v vaseh. Tudi ta partizanski odpor se je uveljavil kot centralna točka koroško-slovenskega spomina. Moramo pa pomisliti seveda tudi na nekatere pojave predvsem po koncu vojne, ko je prišlo do aretacij tistih, ki so bili osumljeni kot denuncianti odpora, in jih je potem okoli 100 izginilo (v dokumentih ponavadi piše »vermisst«), v glavnem so bili izvensodno likvidirani, zelo majhen del pa je umrl tudi v ujetništvu.«

Omenil je tudi antifašizem. »Na avstrijski državni ravni je bil antifašizem leta 1945 čaščen, tako ob proklamaciji samostojnosti Avstrije 27. aprila 1945 na že osvobojenem Dunaju. Vse tri stranke, ki so jo podpisale, se v tem dokumentu eksplicitno imenujejo »antifašistične«.

»Tudi podpis avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 je omenil. Za mnoge je to pomenil samo odhod zasedbenih oblasti, tako je to letos izzvenelo tudi v glavnem v medijih in proslavah. Za koroške Slovence pa ima državna pogodba še posebnost, saj je v njej člen 7, ki definira pravice slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. To že jasno kaže na izvor tega člena, ki leži v partizanskem odporu in odporu jugoslovanskih narodov proti nacizmu (in fašizmu). Kajti: Ker aliirani niso privolili v spremembo avstrijske južne meje v prid slovenskega prebivalstva, so v zameno na pritisk SZ pristale na to posebno formulacijo zaščite dveh – kot so to pojmovali – jugoslovanskih manjšin v Avstriji.«