Dobre ideje in pozitivno energijo ima vedno na zalogi. Svoja hobija petje in šport Michael Mistelbauer rad uporablja tudi tako, da sta v pomoč drugim. Med prvimi je imel idejo za dobrodelni koncert za Ukrajino. Letos že petič skupaj s svojim društvom organizira dobrodelni tek ob Klopinjskem jezeru. Celotna družina je glasbeno in športno talentirana, nepogrešljivi pa so tudi v domači fari Št. Vid v Podjuni.

Hčerka Sara Ouschan je ob pripravah na 5. Južnokoroški benefični tek tako lepo zapisala: »Naš atej že celo leto s polno paro dela za ta projekt. Res je enkraten.« V nedeljo, 22. maja, bo tako daleč. Ob Klopinjskem jezeru se bodo spet zbrali ljudje, ki želijo združiti prijetno s koristnim, nekaj dobrega narediti za svoje telo, pa tudi za soljudi v stiski. Michael Mistelbauer skupaj s svojim tekaškim društvom, prijatelji in družino prireja dobrodelni tek »Lebenslauf – Južnokoroški benefični tek.« V dveh urah želijo zbrati čim več kilometrov, saj je vsak kilometer vreden dva evra. Podjetje »Fischer Edelstahlrohre« podvoji vsoto vseh tistih, ki nosijo njihovo majico in nasploh podpirajo dobrodelni tek. Pri vseh organizatorjih je 1. ura mogoče zaznati veliko idealizma.

Tek ni inkluziven le na papirju, ampak res tudi v praksi. K sodelovanju so povabljeni prav vsi: mladi, starejši, matere z dojenčki, osebe s posebnimi potrebami. Proga je speljana okoli Klopinjskega jezera in je dolga pet kilometrov. Zbrani denar bodo razdelili trem projektom: AVS dom (Delovna zveza socialne pomoči Koroške) v Žitari vasi, akcija Luč v temi ORF ter pomoč socialno šibkim dijakom srednje šole v Sinči vasi. Prav na tej šoli Michael Mistelbauer poučuje telovadbo in angleščino, odgovoren pa je tudi za poklicno orientacijo.

Lansko leto so tek organizirali v manjšem obsegu na njegovi šoli, nazadnje pa je bil tako velik tek leta 2019. Takrat je sodelovalo nad 800 ljudi in skupaj so zbrali nad 20.000 evrov. Tudi Slovensko prosvetno društvo Danica je takrat sodelovalo, nad 50 članic in članov je prišlo in podprlo akcijo. Danica je osvojila prvo nagrado za »največjo ekipo«. Poleg te nagrade podeljujejo le še eno: za tekača ali tekačico, ki naredi največ krogov okoli Klopinjskega jezera. Drugače pa posebnih nagrad ni, saj namen teka ali hoje ni tekmovanje, ampak dobrodelnost. Zmagovalke in zmagovalci so vsi in vsi dobijo vrečko s praktičnimi izdelki in medalje, ki so jih izdelali v domu AVS v Žitari vasi.

V nedeljo, 22. maja, se bo tek začel ob 11. uri. Vsak udeleženec in vsaka udeleženka ima dve uri časa, da teče ali hodi okoli Klopinjskega jezera. Prijave do 20. maja zbirajo na spletni strani www.lgs.or.at ali pa v nedeljo na kraju samem. »To ni navaden tek,« pripoveduje Michael Mistelbauer. Sodeloval je že na mnogih maratonih, ampak tam je bilo ozračje čisto drugačno, bolj napeto. Tukaj pa je zelo sproščeno, ni meritve časa, ni stresa, je samo dober občutek pomagati pomoči potrebnim. Organizacije je res veliko, ampak Michael Mistelbauer sploh ne tarna. Hvaležen je vsem, ki mu pomagajo, društvu, učenkam in učencem, šoli, predvsem pa svoji družini. Spominja se 1. dobrodelnega teka. Načrtovali so ga za 1. maj 2016, a je takrat kakšen dan prej zapadlo 50 centimetrov snega. Tek so preložili na 22. maj, a takrat je imel Michael že načrtovano pot s svojimi učenci na Irsko. »Žena Barbara je morala vse prevzeti in organizirati,« pripoveduje. In to je naredila z veseljem. Na prvem teku je sodeloval tudi deležni glavar Peter Kaiser. Tudi letos pa se je že prijavil aktualni avstrijski prvak na dunajskem maratonu. Ko boste prebrali priimek, boste že slutili povezavo. Martin Mistelbauer je Michaelov nečak. Ker si res želijo, da tek spodbuja inkluzijo ne samo z darovi, ampak že na sami prireditvi, se je bo letos udeležil tudi Georg Haab z Joëlette. To je naprava, ki omogoča osebam s posebnimi potrebami, da lahko gredo na izlete, saj je sedež na sredini, dve osebi pa ga enostavno upravljata. Referat za ljudi s posebnimi potrebami krške škofije Joëlette seveda tudi posoja vsem, ki napravo potrebujejo.

Michael Mistelbauer je rojen Dunajčan in tam je tudi spoznal svojo ženo Barbaro Stern, s katero sta študirala na isti visoki šoli. Odločila sta se, da bosta živela na Koroškem in dom sta si ustvarila v Št. Primožu. Septembra 1988 sta se poročila. Michael je obiskoval tečaje slovenščine pri Mihu Vrbincu, v Tinjah in poletne tečaje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takoj pa se je vključil tudi v društveni in cerkveni pevski zbor. Žena Barbara je učiteljica za otroke s posebnimi potrebami in tako še bolj od blizu ve, kako pomembna so prizadevanja za inkluzijo in odprto družbo. In vse te vrednote, ki jih živita, z ljubeznijo prenašata na svojih pet otrok in tri vnuke.

Mateja Rihter