Po božiču, na praznik sv. Štefana, je v stolnici v Briksnu potekalo diakonsko posvečenje. Škof škofije Bozen-Brisken Ivo Muser je posvetil dva stalna diakona, skupaj pa so obhajali tudi 25-letnico diakonske službe v njihovi škofiji.

Škof Muser je dejal, da je za praznovanje 25-letnice stalne diakonije v škofiji in za posvečenje dveh novih stalnih diakonov namenoma izbral dan svetega Štefana. »Diakon je več kot le praznično oblečen liturgični pomočnik. Da bi razširili svoj pogled na njegove naloge, si oglejmo osebnost svetega Štefana, ki velja za prototip diakona. Štefan je najbolj reprezentativna osebnost v skupini sedmih mož v zgodnji jeruzalemski Cerkvi, ki so jih apostoli izbrali in imenovali predvsem za 'služenje pri mizah', to je za dobrodelno družbeno služenje,« je dejal škof. »V času, ko primanjkuje duhovnikov in vernikov, diakoni niso nadomestek za enega ali drugega! Diakoni niso nadomestni duhovniki ali zapolnjevalci vrzeli! Ne gre za to, da bi nadomestili ali izpodrinili druge službe, ampak za spodbujanje vsega, kar gradi Cerkev in omogoča njeno zakramentalno doživljanje. Zato sem prepričan, da je pomembno želeti diakone in biti hvaležen za njihovo bivanje in delovanje,« je prepričan škof Ivo Muser. Zahvalil se je »stalnim diakonom, njihovim ženam in družinam. Pomembno je, da se pri posvečenju poročenega stalnega diakona pridobi soglasje njegove žene. Hvala vam, drage žene, ker stojite ob strani svojemu možu, ker ste na voljo in služite, ker razumete in podpirate zakončevo posvečenje. Zahvaljujemo se vam za podporo. Tudi to je diakonska služba. Za poročenega stalnega diakona ostajata zakon in družina njegova prva poklicanost in odgovornost,« je dejal škof Muser.

Vrhunec zahvalne in jubilejne maše za 25 let stalnega diakonata v škofiji Bozen-Briksen je bilo posvečenje dveh novih stalnih diakonov Ivana Wegleiterja in Roberta Matalonija.

Ivan Wegleiter prihaja iz Algunda, star je 50 let in je po poklicu srednješolski učitelj. Kot predsednik župnijskega sveta v župniji svetega Nikolaja v Meranu je prostovoljno vključen tudi v lokalno cerkev. Wegleiter vodi dušno pastirstvo v zaporu in je med študijem teologije pridobil teološko znanje. Ivan Wegleiter je prvi stalni diakon v škofiji, ki se je odločil za življenje v celibatu.

In kako je prišlo do poznanstva Ivana in Katoliške prosvete? Beseda da besedo in poznanstvo rodi novo poznanstvo. Ko je bil Tonč Rosenzopf-Jank kot vodja Dušnopastirskega urada na obisku na Južnem Tirolskem, so mu tam predstavili bogoslovca iz Slovenije Petra Kočevarja. Kmalu zatem je imela svoj nepozabni izlet na Južno Tirolsko Nedelja. Tam so se spletle prijateljske vezi. Peter, ki je sedaj že župnik v Meranu, je v času stanoval pri družini Wegleiter. Peter in Ivan sta večkrat obiskala uredništvo Nedelje in na enem teh obiskov tudi pisarno Katoliške prosvete, kjer so se dogovorili, da njihovo skupino vodita po Južnem Tirolskem. Sedaj se je ta skupina odpravila na pot, da je Ivanu pripravila presenečenje in ga je spremljala pri slovesnem posvečenju v stalnega diakona.