BOŽJA LJUBEZEN SPREMLJA DRUŽINE

Navdaja nas veselje, da smo smeli obhajati praznik učlovečenja, praznik božje in človeške topline – čeprav letos malo drugače. Nekateri so osamljeni ali celo v družini doživeli čustveno puščavo, družino brez srca.

Naš Gospod Jezus Kristus je večji del življenja preživel v družini, kjer je doživljal srčno toploto staršev, gotovost bivanja v objemu božje ljubezni.

Danes spremljamo Jezusove starše v tempelj. Simeon po »navdihu Duha« pride v tempelj, on sme gledati Odrešenika, vzeti ga v roke – Odrešenik se dotakne njegovega življenja. Simeon prepozna v otroku Odrešenika. Za praznik družine nam papež Frančišek pravi: »Srečanje s Kristusom, ko se pustimo osvojiti in voditi njegovi ljubezni, razširja obzorje življenja in mu daje trdno upanje, ki ne razočara. Vera ni zatočišče za ljudi brez poguma, temveč razširja življenje. Vera pomaga odkriti veliko poklicanost, poklicanost za ljubezen in jamči, da je ta ljubezen zanesljiva in vredna, da se ji izročimo, saj je utemeljena na božji zvestobi, ki je močnejša, kakor vse naše šibkosti.«

Povpraševanja nam danes potrjujejo, da si ljudje, posebej tudi mladi želijo živeti v družini. Vsi želimo, da bi mnogim uspelo graditi kulturo družine. Ljubezen zadobi ime, otroci in starši se smejo srečavati z obličjem pozornosti, obličjem razumevanja.

Melodija pogovora naj se v družini poraja v lepi dobrotljivosti, v odpuščanju, ki je vedno potrebno.

V družini se razcvetijo vsi popki talentov, ki so jih sprejeli posamezni člani. Vsem mladim naj bo dano, da postanejo dobri arhitekti njihovega življenja, polni upanja in zaupanja v lepo prihodnost.

Veliki družinski dar sprejmeta mož in žena v zakramentu zakona. Zakonca smeta verovati, da božji žegen spremlja in utrjuje njuno ljubezen. Odnos zakoncev sme rasti in zoreti, rast doživljajo otroci. Hudo je, če mlad človek pade v držo obupanosti, se poda v deželo mamil, ki mu odvzame veliko življenjske energije. Koliko nesposobnosti življenja se skriva v ranah otroštva, ki jih doživljajo otroci.

Velik je danes po vsem svetu boj za preživetje. Čutimo razdor med sitimi in lačnimi, med revnimi in bogatimi. Vsak dan gledamo lačne družine, uboge do skrajnosti – slike iz Lezbosa so grozljive.

Odrasli smo v nevarnosti, da nočemo videti težave mladih in jih odpišemo. Vsi poznamo priliko o dobrem očetu, ki sprejme sina, ki se vrača domov v očetovo hišo. Marko Rupnik piše: »Mi, današnji kristjani, bi mogli bolj kot kdajkoli občutiti povabilo očetove ljubezni, da bi se vrgli sodobnemu človeku okrog vratu in ga objeli s tisto mero ljubezni, s katero Kristus v nas ljubi svet.«

Danes smemo vsi, ki smo imeli in imamo dobre starše, izpovedati besede: »Hvala vam, atej in mama za življenje, za vse, kar smo doživeli in kar doživljamo doma v družini.«

Polde Zunder

Je čas ...
Tukaj najdete vzorec, kako lahko na koncu leta obhajamo pobožnost. Kjer je običajno, lahko blagoslovimo dom z blagoslovljeno vodo in kadilom. Zberete se lahko pri božičnem drevesu ali jaslicah.