Zdaj je bilo tako daleč. Zakonca Marjana in Matevž Grilc sta septembra praznovala 80-letnico. Med njunima 80-letnicama sta samo dva dneva. Matevž se je rodil 7. septembra 1946, Marjana pa dva dni pozneje, 9. septembra. Slovenska narodna skupnost je bila dobesedno doma v njunem domu. Nekateri so osebno prihajali k njima na obiske, drugi so vedeli za to centralo, v kateri se je, tako rekoč, ko je bil Matevž predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, skrbelo za uresničevanje zakonsko zajamčenih pravic. Pa ni bilo vedno samo to v središču. Matevž je gledal tudi na posamezne člane in jim bil dober pravni svetovalec na poti do pravice.

Dobro je, da sta Matevž in Marjana svoje življenjsko središče zasnovala na Koroškem. A vendar je Matevž mnogokrat odhajal na Dunaj, se tam srečeval z najvišjimi državnimi predstavniki in jih kot predstavnik narodne skupnosti opozarjal na neuresničene pravice. V takratnem času je avstrijskim narodnim skupnostim pihal mrzel veter v obraz.

Pa prisluhnimo Matevžu Grilcu, kaj je rekel v pogovoru za Nedeljo ob prejemu Tischlerjeve nagrade: »Če bomo med člani narodne skupnosti zmogli zbuditi narodno zavest in zavestno govorjenje slovenskega jezika, potem bomo uspešni in nas ni treba biti strah pred folklorizacijo.« In tudi to je rekel: »Narodna skupnost bo doživela novo samozavest, ker bosta Avstrija in Slovenija med seboj tekmovali, katera lahko za razvoj stori čim več, in koroški Slovenci tako ne bodo več drobiž za različne meddržavne interese.«