Krški škof Jože Marketz je v soboto20, junija, pri slavnostnem bogoslužju ob 80-letnici Marijanišča Plešivec poudaril, da je Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega temeljno merilo krščanske vzgoje. Marijanišče Plešivec je bilo nekdanje semenišče za fante krške škofije, iz katerega se je razvila današnja zvezna gimnazija.

Bogoslužje, ki ga je škof Marketz skupaj z rektorjem Marijanišča Franjem Vidovićem OFM daroval v semeniški cerkvi, je pomenilo začetek jubilejne prireditve z naslovom »Plešivec v središču pozornosti« (»Tanzenberg im Blick«), na katero sta vabila gimnazija Plešivec in Marijanišče. V svoji pridigi je krški škof poudaril posebno poslanstvo izobraževalne ustanove na Plešivcu: »Humanistična šola posreduje znanje.«

»Odpira dostop do velikih zakladov kulture, jezika, zgodovine in mišljenja. Uči postavljati vprašanja in kritično razmišljati. Toda krščanska vzgoja želi še več. Ne sprašuje le: Kaj človek ve? Temveč tudi: Kdo je ta človek? Za kaj uporablja svoje znanje? Katere vrednote usmerjajo njegovo življenje?« je dejal krški škof. Znanje samo po sebi človeka še ne naredi dobrega, je poudaril škof Marketz. Človek lahko veliko ve, pa vendar izgubi pogled za sočloveka. Lahko je uspešen, a kljub temu v notranjosti ostane reven.

»Zato evangelij povezuje srce in razum, vero in mišljenje, izobrazbo in človečnost,« je poudaril krški škof. Prav v tem je posebno poslanstvo izobraževalnih ustanov na Plešivcu. Že osem desetletij si tu prizadevajo mlade ne le izobraževati, temveč tudi vzgajati: »Ljudi, ki znajo razmišljati in smejo verovati, ki prevzemajo odgovornost in se zavzemajo za druge.« Izobraževalna ustanova ob tem spominja še na eno pomembno razsežnost: »Marijanišče je bilo vedno več kot le internat ali izobraževalni zavod. Mladim je želelo pomagati, da bi prisluhnili Božjemu glasu v svojem življenju,« je poudaril škof Marketz. Trajna naloga krščanskih vzgojno-izobraževalnih ustanov ostaja, da »mladim ljudem dajejo usmeritev v času, ki ga pogosto zaznamujejo negotovost, preobilje dražljajev in hitri odgovori«. Najpomembnejše vprašanje tudi danes ni, je dejal krški škof, »Kaj bom imel nekoč?«, temveč »Kakšen človek želim postati?«

Sveto mašo so glasbeno obogatili zbor absolventov in absolventk ter instrumentalna zasedba zvezne gimnazije Plešivec pod vodstvom Sylvie Steinkellner in Dominika Maringerja z izvedbo »Vrabčeve maše« (Spatzenmesse) Wolfganga Amadeusa Mozarta. Po bogoslužju je v semeniški cerkvi sledila slavnost. Nato so bili na programu med drugim glasbeni nastopi ter različni pogledi v preteklost in prihodnost, ki so jih predstavljali na tematskih postajah. Zvezno gimnazijo Plešivec trenutno obiskuje 560 dijakinj in dijakov v 23 razredih. Šolo vodi ravnatelj Gerald Horn. Od leta 2022 nosi naziv UNESCO-šola. To priznanje potrjuje posebni angažma šole na področjih medkulturnega razumevanja, socialne pravičnosti, trajnostnega razvoja in globalne odgovornosti.

Gimnazija na Plešivcu praznuje svojo 80-letnico. Ta šolska ustanova je bila dolgo časa tudi za koroške Slovence pomembna izobraževalna ustanova. Mnogo naših duhovnikov je obiskovalo malo semenišče, ki je imelo namen, da se v njem izobražujejo prihodnji duhovniki. Tudi vodilni slovenski politični in kulturni delavci slovenske narodne skupnosti na Koroškem so se izobraževali na Plešivcu. Najpomembnejši literarni in umetniški ustvarjalci med koroškimi Slovenci so bili na Plešivcu. Ne pozabimo na znanstvenike, na glasbenike, ...

Nedelja je o Plešivcu pred leti izdala posebno prilogo. V tej prilogi je svoje misli o svojem času na Plešivcu zapisal tudi sedanji škof Jože Marketz. Takole pravi: »Andrej Kajžnik je bil za časa koncila v Rimu in po lastnih besedah tam doživljal, kako so se v Cerkvi okna na stežaj odprla. Leta 1976 je prevzel pedagoško vodstvo malega semenišča in se po lastnih besedah trudil da ga preoblikuje od kraja, ki je prvotno služil obvarovanju poklica, v kraj, ki naj bi obudil, preveril in potrdil Božji klic. Dom naj bi odločitev k duhovniškemu poklicu podpiral in tudi pospeševal z jasno krščansko usmeritvijo. Seveda je nam dijakom kljub razmeroma liberalnemu vodenju tudi v tistih letih še vedno primanjkovalo mnogo stvari, predvsem svobode, naravnega druženja z ženskim spolom in za mladega človeka le potrebna povezava z domom, torej s starši, prastarši in pri meni sestrama.

Po drugi strani pa smo imeli močno razredno skupnost z zelo različnimi značaji in interesi sošolcev. Spominjam se, kako sem ob konjičkih svojih sošolcev spoznaval področja, ki jih do danes z velikim zanimanjem zasledujem. Ob pogovorih in vročih diskusijah sem se naučil zagovarjati in braniti svoje mnenje z argumenti in tako počasi izoblikovati le razmeroma jasne obrise lastnega utemeljenega svetovnega nazora. Poleg odličnih možnostih za športno udejstvovanje smo se lahko vadili v »lepih umetnostih«. Bil sem član Marijine kongregacije in sodeloval v uredniškem odboru njenega lista Fackel, ki ga je svojčas ustanovil Hans Widrich. Slovenski dijaški list Kres v mojem času ni več izhajal.«

Grad Plešivec je prvič omenjen leta 1247. Leta 1898 je benediktinec Monte Oliveto dal grad pregraditi v samostan. Po vojni leta 1946 je katoliška Cerkev na Koroškem tam ustanovila marijanišče, fantovsko semenišče in tako naredila pomembno izobraževalno-politični korak. Marijanišče ni bilo ustanovljen kot zasebna cerkvena gimnazija, temveč kot podružnica Zvezne gimnazije Vetrinjsko obmestje v Celovcu, današnje Evropska gimnazije. Leta 1980 je ekspozitura postala samostojna gimnazija.

Trenutno obiskuje Zvezno gimnazijo Plešivec pod vodstvom ravnatelja Geralda Horna 560 dijakov in dijakinj v 23 razredih. Od leta 2022 ima naziv »UNESCO-šola«. Ta naziv simbolizira posebno zavzemanje na področjih medkulturnega razumevanja, socialne pravičnosti, trajnosti in globalne odgovornosti.

Pomembno sled na Plešivcu je zapustil z umetniškim oblikovanjem samostanske kapele umetnik in nekdanji gojenec in dijak Valentin Oman.

Slovenske sledove so na Plešivcu zapustili dijaki s slovenskim šolskim glasilom Kres.