Drug projekt za drugim
Danilu Katzu delo ravnatelja vzame veliko časa, a si ga kljub temu zna vzeti tudi za stvari, ki so zanj pomembne. Poleg vodenja šole so pomembni tudi ustvarjanje, kultura, glasba.
Pred petnajstimi leti je, po dolgoletnem poučevanju na drugih šolah, prevzel vodstvo šole v Šmihelu. Ta pot pa ni bila vedno samoumevna. Sprva je želel študirati arhitekturo, saj sta ga arhitektura ter umetnost vedno zelo zanimali. Ker pa je Danilo Katz človek z mnogimi interesi in vrednotami, ki jih kot poklicni arhitekt verjetno ne bi mogel uresničevati, ga je pot dokončno vodila do učitelja in kasneje ravnatelja. Vedno znova ga le še zagrabi ustvarjalna žilica. »Zase vedno spet kaj narišem, včasih se ukvarjam tudi s fotografijo ali se poigravam s tehniko. Svoje risbe nato obesim doma ali v pisarni, vendar to počnem izključno zase«.
Po tolikih letih kot ravnatelj vedno znova pogreša poučevanje. »Delo z otroki me res veseli, saj lahko njihove ideje in izjave zares polepšajo dan in obogatijo življenje.«
Kot ravnatelj ima veliko možnosti za uresničevanje projektov, ki mu ležijo na srcu. »Želim si, da bi otroci prišli v stik s kulturo in da bi jim pokazali poti, po katerih lahko v življenju najdejo nekaj, kar jih zanima. Zato vedno znova ponujamo umetniške, gledališke in druge kulturne projekte. To so stvari, pri katerih se otroci lahko naučijo še veliko več, kot le pisati, brati in računati. Tudi te spretnosti potrebujejo za življenje.« Vsaki dve leti na primer pripravijo velik muzikal. Danilo Katz pravi, da otroci pri tem pridobijo veliko pomembnih spretnosti: občutek za skupnost, sposobnost sodelovanja in samozavest.
Poleg tega namenja veliko pozornosti večjezičnemu izobraževanju. Na šoli je že njegov predhodnik Pepej Krop uvedel štirijezični pouk. »Danes je poudarek še bolj na sproščenem in odprtem odnosu do jezikov. Pomembno je zame, da otroci razvijejo pozitiven odnos do učenja jezikov. Z učenjem jezikov je namreč vedno povezana tudi kultura, kar širi obzorja tako otrok kot njihovih staršev.«
Projektov, kjer je Danilo Katz aktiven je še in še. Med drugim sodeluje pri Njivi zemljanov in je podpredsednik društva v Pliberku. »Ohranjanje kulture je zame premalo, gledati moramo, da ostane aktualna in ne postane folklora. Prav v Kulturnem domu smo letos lahko realizirali projekt DOMA, ki bi naj predvsem mladim dal oder in je velika odlika za aktualnost našega kulturnega delovanja«.
Glasba Danila Katza spremlja tako pri šolskih projektih in društvenih prireditvah kot tudi v prostem času. Že od nekdaj je pomemben del njegovega življenja, saj je bila glasbeno aktivna tudi njegova družina. Sam je pel pri Mladi Podjuni, pozneje pa še v odraslem zboru Podjuna, Oktetu Suha in drugih zasedbah. Predvsem občutek skupnosti, ki nastane pri petju, je zanj nekaj posebnega in zelo pomembnega.
Sčasoma se je v njem razvila želja po lastnem glasbenem projektu, zato je skupaj z Markom Thalerjem ustanovil skupino Vox, predhodnico skupine Voxon. »Peli smo priredbe znanih pesmi, sam pa sem že takrat vedno znova pisal tudi lastna besedila ter ugotovil, da mi je prav to pravzaprav najbolj všeč«. Iz teh zasedb se je razvila tudi priljubljena Voxon Academy, ki številnim mladim predstavlja odskočno desko pri razvijanju odrske prezence in samozavesti pri petju.
»Ko smo potem nehali z Voxonom, sem se zavedal, da mi nekaj manjka. Že pred korono, leta 2019, sem v pogovoru z Mihom Vavtijem opazil, da oba želiva spet začeti nov projekt«. Pandemija je ves proces nekoliko zavlekla, potem pa je šlo vse precej hitro in je nastal bend Vink.
Posebnost benda je, da igra izključno avtorsko glasbo. Trenutno imajo 15 pesmi. Besedila v glavnem piše Danilo Katz. »Nekako sem veliko bolj povezan s to glasbo, ker jo imam kot za svojega otroka. Ta želja po samostojnem ustvarjanju povezuje vse člane benda«. Nekatera besedila napiše zelo hitro, druga pa so leta dolgo shranjena na računalniku. »Pišem o stvareh, ki me emocionalno ganejo. Eno pesem sem napisal za mojega najboljšega prijatelja, ki se je pred 20 leti smrtno ponesrečil. To so stvari, ki me zelo globoko primejo in ne spustijo vse življenje. Z glasbo lahko moje emocije usmerim v pozitivno; to je kot terapija«.
Danilo Katz ima zelo jasno izoblikovane vrednote. Iz ene od njih, prepričanja o pomenu miru, je nastala tudi pesem o miru, ki so jo na koncertu zaigrali kar dvakrat. »Živimo v času, ko je veliko negotovosti. V pesmi sem zapisal, da svetu vladajo norci. Prepričan sem, da imamo v mnogih državah napačne voditelje, ki ponujajo rešitve, napolnjene s sovraštvom. Demokracija nikakor ni samoumevnost. V zgodovini smo videli, kako hitro se lahko to spremeni.« Zato poudarja, kako pomembno je, da ne molčimo, temveč se zavzemamo za enakopravnost. To poskušajo doseči tudi z glasbo v skupini Vink.
Prepričan je, da je treba mir začeti živeti predvsem v majhnem. Vedno bolj opaža, kako pomembno je imeti osebe, ki predstavljajo mir. »Moja največja sreča je, da imam tako doma kot pa tudi v prijateljskem krogu osebe, pri katerih se počutim dobro. Mir moramo namreč iskati prav v majhnem. Vsi lahko v majhnem vsadimo seme in tako mir širimo tudi na drugih področjih, da postane kaj večjega«.