V pogovoru z Valentino Inzko Fink smo izvedeli več o njeni poklicni poti, bendu Roba in novi vlogi moderatorke.

Kdaj ste prvič začutili, da je oder prostor, na katerem želite biti tudi poklicno? Kaj vas pritegne prav pri muzikalu?

Retrospektivno sem mogoče že vedno vedela, da bi rada delala na tem področju. V vrtcu smo imeli nastop v obliki muzikala in me je kombinacija igralstva, plesa in petja zelo fascinirala. Pri 14 letih sem prvič slišala za študij muzikala in se odločila, da bi to rada študirala.

Študij muzikala na Theaterakademie August Everding v Münchnu ste zaključili z odliko. Ali je bila odločitev takoj jasna, da bi šli prav na to univerzo?

Pravzaprav sem hotela študirati na Dunaju, ker me pa takrat niso sprejeli, sem poskusila v Nemčiji. V Münchnu so me potem takoj sprejeli. Študij ima težišče na petju, kar me izmed treh komponent muzikala tudi najbolj fascinira. Pravzaprav pa je ravno ta kombinacija treh komponent tisto, kar odlikuje muzikal. Študij me je dobro pripravil na delovni svet, ker sem videla, da je konkurenca zelo velika in moraš imeti veliko sreče, da uspeš.

Kateri projekti vas čakajo v prihodnje?

Naslednji projekt je v gledališču Next Liberty v Gradcu, kjer igram Papageno v otroški različici Mozartove opere Čarobna piščal. To bo septembra in oktobra. Vzporedno so vedno znova turneje z mojim bendom Roba. Novembra in decembra bomo igrali na Koroškem. Poleg tega pa zdaj tudi moderiram. Tako da se res vedno nekaj dogaja.

Leta 2024 ste debitirali pri Vereinigte Bühnen Wien v muzikalu Rock Me Amadeus. Kako ste doživeli ta trenutek?

Posebnost muzikala Rock Me Amadeus je bila, da sem že kot otrok tako rada hodila v gledališče Ronacher in si mislila, da bi tudi jaz rada igrala na teh odrih. Da so se te sanje res uresničile, je bilo zelo posebno. Po drugi strani je bil muzikal o Falcotu zelo zanimiv, ker se mi zdi njegova glasba zelo inovativna, zato se je bilo nadvse zanimivo poglobiti vanjo.

Na kaj ste do zdaj najbolj ponosni?

Najbolj ponosna sem na vlogo, ki sem jo igrala že nekaj let nazaj. Igrala sem glavno vlogo v Staatsoper Hannover v opereti Märchen im Grandhotel. Tam je enostavno vse »štimalo«. Vloga, glasba in režiser so bili super. Po drugi strani pa sem zelo ponosna, da mi dobro uspe povezovati delo z zasebnim življenjem. Veliko ljudi v tem poklicu je veliko na poti in ne uspejo ohranjati prijateljstev in partnerstva. Pri meni to ravnovesje obstaja, brez tega pa tudi ne bi mogla.

Poleg gledališča imate tudi svoj bend Roba. Kaj vam bend omogoča kot umetnici, česar vam gledališče morda ne?

Bend mi kot umetnici zelo veliko pomeni. Tudi če ljubim gledališče, si tam vedno odvisen od režiserjeve ideje, kostumov, kraja, kjer delaš, in še mrsičesa. Pri bendu, ki smo ga naredili s tremi prijatelji, pa sem imela željo, da lahko sami nekaj ustvarimo.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč in kaj je najtežje?

Največji izziv je tudi največje veselje – da je vsak dan drugačen. Po eni strani nikoli ni dolgčas, na drugi strani pa je to lahko težko, ker imaš obdobja, ko nimaš prostega časa, potem pa imaš obdobja, ko si želiš več dela.

Ob Nadji Keuschnig ste nova moderatorka oddaje Dober dan, Koroška. Pri 17 letih ste opravljali počitniško delo na Slovenskem sporedu ORF – ste si takrat že predstavljali, da vas bo pot nekoč vodila nazaj na uredništvo?

Ta praksa mi je bila zelo všeč. Lahko sem si predstavljala, da bi bila to poklicna pot. Potem se je tako razvilo, da sem lahko uresničila svojo gledališko pot. Kljub temu pa je bil medijski svet v ozadju. Rada sem gledala Dober dan, Koroška in sem tudi kot otrok rekla, da bi rada moderirala na televiziji. Največje darilo zame je, da lahko delam gledališče, bend in moderacijo. Nekako je življenje vse samo od sebe uredilo, za kar sem zelo hvaležna.

Kaj vam je ta oddaja takrat pomenila in kako jo vidite danes?

Dober dan, Koroška sem vedno gledala z mojimi starši, neodvisno od tega, kje smo ravno živeli. Nekako jo povezujem s svojim otroštvom, prav zato, ker dolgo nisem živela na Koroškem in je bila to ena od redkih povezav z njo. Ta oddaja je res zelo pomembna, predvsem za ljudi, ki ne živijo na Koroškem, saj je zanje zlata vredna.

Kako je prišlo do tega, da ste dobili priložnost za moderiranje?

To je bil pravzaprav slučaj. Letos sem moderirala Koroška poje in je bil slučajno v publiki Sandi Mak, ki me je potem poklical in vprašal, ali bi prišla na kasting, ker iščejo novo moderatorko. Res mi ni bilo treba dvakrat premisliti, takoj sem vedela, da me to blazno zanima. Zdaj sem res srečna, da lahko moderiram oddajo.

Oddaja ima izjemen pomen za narodno skupnost. Kaj vam pomeni, da lahko sama aktivno prispevaš svoj del?

Moderirati to oddajo mi veliko pomeni, imam pa tudi veliko spoštovanja, ker vem, kako pomembna je medijska vidnost. Upam, da lahko s svojo moderacijo in s svojim načinom prepričam ljudi ter jim približam narodno skupnost, predvsem tistim, ki niso slovensko govoreči. To vidim nekako tudi kot svojo nalogo.

Brina Kušej