Lena Einspieler in Samo Koschier kot moderatorja lepo vodita skozi dopoldan. 7A razred Slovenske gimnazije se je odločil, da pokaže ljudem sredi Celovca na Benediktinskem trgu »bogastvo in raznolikost naše kulture«. Natančneje: »Kot koroški Slovenci nosimo v sebi poseben jezik, žive tradicije in dolgo zgodovino. Želimo opozoriti na našo identiteto, našo kulturo in na pomen, da vse to ohranjamo in razvijamo tudi danes.«

Z glasbo, literaturo in gledališčem so na to opozarjali. Tomaž Boškin, doma na največjih odrih, je nastopil s harmoniko na pomembnem odru sredi Celovca. Tudi Xenia Woschitz se je predstavila. Prav tako s harmoniko. Lena Kolter je ob violini prinesla s seboj svojo knjigo »verschlaufte zeit ali s časom se celo čas obrne«. To so bili posebni trenutki med glasbo in poezijo polno družbene kritike. Ana Grilc se je predstavila z literaturo. Teme ji ni bilo treba iskati, našla jo je ob raciji na Peršmanovi domačiji. Mediji so ji pomagali prav tako kot notranje ministrstvo in priče.

Skladatelj Nikolaj Efendi je naslednji. Zbranim predstavi na modularnem sintetizatorju skladbo iz zadnjega albuma »Dovolj«. Na koncu pa je bila gledališka predstava. V čakalnici na železniški postaji se znajdejo Avstrijci, Slovenci in koroški Slovenci. Ker so zaprti, se začnejo pogovarjati. Pride do nesporazumov, zmede in konfliktov. Vsi skupaj so se znašli sredi jezika, ki ga morajo šele razumeti. Nazadnje uspe.

In ker so besede in glasba ter druga duhovna hrana premalo, je skupina dijakinj kuhala sirove krape. Posebej prikupna pa je bila stojnica, na kateri je bilo mogoče kupiti knjigo »Ziljska kuharca«. V tej knjigi niso okusni le recepti, tudi fotografije in oblikovanje knjiga ima poseben umetniški okus.