Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu ta teden praznuje svojo 50-letnico. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Nadjo Kramer, ki je tam znanstvena sodelavka in povezuje inštitut z narodno skupnostjo. To ji uspeva zelo dobro, saj je zasidrana v kulturi in politiki. Kot dolgoletna sodelavka Delovne skupnosti privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev pozna pomen poučevanja slovenščine v vseh starostnih obdobjih. Na Pedagoški visoki šoli Koroške predava na izobraževalnem tečaju Microcredential za dvojezično elementarno izobraževanje. S Teamom Kramer, ki ga vodi, ji je uspelo, da so letos v Dobrli vasi postavili pet dodatnih dvojezičnih tabel. Vsekakor mnogo razlogov, da Nadjo Kramer postavimo v žarišče.

Na Univerzi v Celovcu je zaposlena eno leto, kooperacijsko mesto se financira iz sredstev Republike Slovenije, cilj delovnega mesta je mreženje s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. »O tem težišču tudi predavam, letos o dvojezični izobraževalni ponudbi na Koroškem, poleg tega se znanstveno ukvarjam z dvojezično elementarno pedagogiko.« V Gradcu je študirala prevajalstvo in tolmačenje za slovenski in nemški jezik ter prevajalstvo za italijanščino, slovenščino in nemščino, nato je naredila izobrazbo za nemščino kot drugi jezik in opismenjevanje. Na Gradec ima lepe spomine.

Zanimanje za svet okoli sebe in za sooblikovanje družbe je dobila že v domači družini. »Odraščali smo zelo zasidrani v narodni skupnosti, tako na kulturnem in političnem področju kot tudi v veri. Želim si, da se to nosi naprej. Naš ati je vedno rekel, da če želiš kaj spremeniti, moraš sistem spremeniti od znotraj. Podala sem se v različne strukture, da bi lahko od znotraj kaj spremenila,« razlaga Nadja Kramer, občinska odbornica, ki je tudi odbornica deželne Enotne liste in Krščanske kulturne zveze. Bila je zelo aktivna tudi pri dobrolski farni mladini. V občini Dobrla vas je bila prva ženska, ki je prevzela samostojno politično gibanje Team Kramer in leta 2021 kandidirala za županjo. Velik uspeh je bil, ko so letos postavili pet dodatnih dvojezičnih tabel v krajih Kokje, Belovče, Homec, Podgora in Pudab. »Že ljudje pred mano so pripravili pot, da smo mi lahko to uresničili. To je bilo dolgoletno delo. Pomembno je, da si prezenten, da te spoznajo, da si v pogovoru. Najlepši znak, da se je nekaj spremenilo v politiki v Dobrli vasi so dvojezični napisi in da je to bila večinska odločitev.«

»Vedno sem se trudila, da če imam mnenje, ga povem. Življenje me uči, da se mnenje lahko tudi spremeni in tudi to je treba dopustiti. To je proces.« (Nadja Kramer)

SPD Srce je tesno povezano z družino Kramer-Sienčnik. »Ati je bil 25 let predsednik. S sestrama smo prehodile pot od otroškega zbora do gledališke skupine in mešanega pevskega zbora, kjer še vedno pojem. To je domače društvo, kjer si zakoreninjen, kjer si doma.« Doma je dobila korenine in krila, zelo rada odkriva svet in veliko potuje. »Ko sem še študirala, je bilo bolj enostavno, ker sem feb­ruarja vedno potovala in sem videla veliko krajev. Zdaj se je to malo umirilo. Med korono sem spoznala, kako lepo je doma. Prej si nisem predstavljala, da se bom kdaj zjutraj zbudila, pogledala skozi okno in rekla, kako lepo je pri nas.«
V obeh deželnih jezikih deluje elokvent­no. »Vedno sem se trudila, da če imam mnenje, ga povem. Življenje me uči, da se mnenje lahko tudi spremeni in tudi to je treba dopustiti. To je proces.« Tudi prioritete se skozi čas spreminjajo. Dolga leta je bilo življenjsko vodilo Nadje Kramer: »Nikoli ne obžaluj, kar si naredila, če si bila v tistem trenutku srečna.« Želi si, da bi bili ljudje bolj strpni drug do drugega, da bi pustili drug drugega, da se razvija in da bi to spoštovali ter podpirali.

Skupaj s sestro Tanjo marsikje poskrbita za glasbeni okvir, tudi na praznovanju 50-letnice slavistike ju bomo lahko slišali. V petek, 14. novembra, bo na Univerzi v Celovcu ob 16.30 slavnostna prireditev, na katero prisrčno vabijo vse. Profesor Giorgio Ziffer iz Vidma bo predaval o raznolikosti slavistike, glasbeno-literarni performans bo imela Lena Kolter. Isti konec tedna bo tudi vseavstrijsko srečanje slavistov v Celovcu.

Mateja Rihter