Organisation / Organizacija

Nedelja

Če miš prosi mačko, da ji pomaga

Z lutkovno predstavo »Koroški mestni godci« so mladi lutkarji in lutkarice navdušili občinstvo v Dobrli vasi.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Premiera v Dobrli vasi (Nedelja)

Kako lahko same škatle dajejo pravi okvir lutkovni predstavi, to je bilo mogoče videti na lutkovni predstavi »Koroški mestni godci« v Dobrli vasi. Ko se prižgejo luči te škatle, zaživijo in postanejo živali. Problem živali je, da jih gospodarji ne potrebujejo več. Petelinu ne gre drugače kot oslu in mačka in pes imata iste težave.

In stanje se tako zelo zaostri, tako da miši ne preostane drugega, kot da zavpije »mačka pomagaj«. Pa mačka pomoč najbolj sama potrebuje, saj ji gospodarica zagrozi, če jo ulovi, jo utopi. Nazadnje se vse živali srečajo. Stanje je takšno, da nobena od njih ne more več domov. »Kaj naj naredimo?« se vprašajo. In kar kmalu ugotovijo, da imajo posluh in bi lahko postale pevke. Vedo tudi če, da bodo hodile od mesta do mesta in tam pele, jih bodo ljudje obdarovali.

»Pa pojdimo,« si rečejo. Prispejo v Pliberk. Njihov prvi nastop je polomija, ker so prepozni. Pliberški jormak je že zdavnaj mimo in ljudje želijo imeti mir in jih napodijo. Gredo. Naslednje mesto je Dobrla vas. Pa tudi tukaj ljudje ne želijo hrupa. Prizori na odru so se menjali. Tudi tatovi so na poti skozi mesto in ropajo hiše levo in desno. Potem pride noč.

Naši godci tavajo po gozdu. Vse je temno. Petelina prosijo, da zleze na drevo in pogleda, če kaj vidi. Da, v daljavi vidi luč. Vsi se podajo proti luči. Tam si tatovi delijo zaklad in ko pridejo godci do hiše, se tatovi ustrašijo, ker zagledajo v godcih pošasti in zapustijo hišo. Zdaj se naselijo v hiši z zakladom godci. Čeprav imajo sedaj hišo vsi skupaj, vedo, kaj je njihovo poslanstvo: »A vseeno bomo ostali mestni godci«.

Igro odlikuje preprosta duhovita scena s prikupnimi lutkami. Mlade igralke in igralca pa odlikuje navdušenje za igranje, njihovo besedilo je razumljivo, vmes pa je dovolj priložnosti za sproščen nasmeh.

Za to so poskrbeli Maja Mischitz, Mateja Wrienz, Viktoria Soldo, Lea Sadjak, Darja Haschej, Ema Krznar, Sara Zankl, Anna Zankl in Matejo Gregorič. Njihov režiser je bil Matevž Gregorič. Za likovno opremo je skupaj s skupino poskrbela Mateja Šusteršič, ki je poskrbela tudi za lutke. Anica Pasterk in Daniela Zankl sta bili odgovorni za glasbo, za luč in ton pa Milena Zankl. Skupina je bila v rokah Milene Zankl in Daliborke Soldo.