Natalija Hartmann živi za kulturo. Pravi, da se sama brez kulture sploh ne pozna, saj je predsednica Slovenskega kulturnega društva v Celovcu, članica društva Kammerlichtspiele, teatra KuKuKK in drugih projektov. Zdaj je prevzela funkcijo menedžerke v Kulturnem domu Pliberk.

»Odraščala sem s kulturo. Lutkala sem s petimi leti, ko še niti brati nisem znala,« pravi Natalija Hartmann. Družina je bila že od nekdaj intenzivno vpeta v kulturno življenje na Koroškem. Osebnosti, kot sta njen oče Foltej ali Milka Hartmann, so vsem znane in so jo tudi močno zaznamovale. »Brez kulture ne bi mogla živeti. Rada hodim na prireditve, poslušam glasbo ali berem – vse to je zame kultura«.

Prav zato se je zavestno odločila za študij kulturnih ved v Celovcu. Med študijem je spoznala Sabine Kristof-Kranzelbinder, ki jo je vprašala, ali bi ustanovili društvo. Tako je nastalo gledališče Theater KuKuKK, ki bo naslednje leto praznovalo 10-letnico obstoja. Gledališče ima pri posredovanju šolskih vsebin pomembno vlogo. »Nima vsak take družine, kot jo imam jaz, da imajo možnost hoditi na kulturne prireditve. Zato je tako pomembno, da lahko s šolo pridejo k nam na predstavo. Brez otrok in mladine ne bomo imeli publike v prihodnosti, zato je tako pomembno, da jih že zgodaj vključujemo«.

Leta 2019 se je Natalija Hartmann pridružila društvu Kammerlichtspiele, kjer je sprva opravljala pisarniško delo. Ko je pred dvema letoma postala mama, se je njena vloga nekoliko spremenila in danes skrbi predvsem za odnose z javnostjo. Prireditveni center je zanjo prej ko slej srčna zadeva. »Prireditveni kraj Kammerlichtspiele je zame kot otrok, je pomemben kraj za Celovec, vsak lahko nekaj najde v našem raznolikem programu. Posebnost pa je, da pravzaprav tri osebe skrbijo za vse in to na tako profesionalni ravni. Na to smo lahko zelo ponosni«.

Kultura je v njeni družini nepogrešljiv del vsakdana in to že čez generacije. Karl Rojšek, praded Natalije Hartmann, je ustanovil Slovensko kulturno društvo Celovec, katerega predsednica je že od leta 2021. Težišče SKD Celovec je lutkovna dejavnost, ki je zelo uspešna. »V Celovcu je, kar se tiče slovenske kulture malo težko, ker je težko priti do publike. To se mi zdi škoda, ker opravljamo pomembno delo in mi je slovenščina zelo pri srcu. Želim si, da bi bila slovenska kultura še dolgo živa v Celovcu«.

Pred kratkim je Natalija Hartmann prevzela še eno funkcijo – ko je videla razpis za delovno mesto menedžerke Kulturnega doma Pliberk, se je z zanimanjem prijavila. Trenutno poudarja, da je funkcija zanjo še zelo nova in da šele spoznava strukturo. Skrbi za odnose z javnostjo, koordinacijo terminov ter organizacijo projektov. Prvi projekt bo festival Doma, ki bo jeseni potekal v Pliberku. »Imeli bomo delavnice za otroke in mlade ter nasploh pripravili zelo raznolik program, saj prostori v Pliberku nudijo veliko možnosti«. Čeprav se še nekoliko uvaja v delo, ima že ideje in želje, ki bi jih rada uresničila. »Moj osebni cilj je, da bi imeli večjo ponudbo za otroke in mladino. Super bi bilo, če bi lahko pripravili gledališki abonma za otroke. Vse pa je seveda vprašanje denarja.«

Fokus na delu z otroki in mladino se kot rdeča nit vleče skozi projekte Natalije Hartmann. Lani je bila desna roka Miha Dolinška pri filmskem projektu Smrklja. Skrbela je za koordinacijo mladih, jih pripravljala na snemanje ter organizirala goste za oddajo. »Na koncu sem bila v petnajstih WhatsApp skupinah, to je bilo kar naporno«. Ko se danes spominja projekta, poudarja, da sploh ni vedela, kaj jo čaka, in do konca ni bilo jasno, kakšen bo projekt za mladino. »Projekt je bil pravi izziv – vsa tehnika, glasba, gosti, različna težišča in vse, kar se dogaja v ozadju. Prva oddaja je bila, kar se tiče tehničnih težav, prava katastrofa, ampak je bilo na koncu tudi res smešno. Izredno ponosna sem na mladino, ki si je upala v živo sodelovati pri oddaji in improvizirati – jaz tega po mojem ne bi zmogla. Res sem vesela, da nam je uspelo, hkrati pa tudi malo žalostna, da je že mimo«.

Delo na kulturnem področju pa je lahko, predvsem v današnjem času, polno negotovosti, zelo naporno. »Denar je velik problem na področju kulture. Ker z eno samo službo ne zaslužim dovolj, moram delati veliko različnih stvari. Ljudje pogosto mislijo, da je kultura samo hobi, jaz pa moram od tega živeti. Vloga politike je, da prepozna, kako pomembna je kultura in da je del našega življenja. Če v Celovcu ne bo več kulture, tudi slovenščine ne bo več – to nas še drži pri življenju«.

Kljub vsem težavam pa Natalija Hartmann svoje delo zelo ceni, prav zaradi raznolikosti. »Kultura zmore res veliko. Brez kulture na primer tudi slovenščine ne bi bilo več«.

To ljubezen do kulture in slovenščine želi prenesti tudi na svojo hčerko Lijo. »Želim si, da bi slovenščino videla kot nekaj posebnega in da je ne bi jemala kot samoumevno, da bi živela kulturo, ki je meni tako pomembna. Kultura je trdo delo, upam pa, da bo tudi njena generacija še skrbela zanjo«.