19. marec, praznik sv. Jožefa, deželnega zavetnika Koroške

Dvojezično bogoslužje na spletu s prenosom v živo s škofom Marketzem

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
sv- Jožef v Vovbrah (Ellersdorfer)

V četrtek, 19. marca, katoliška Cerkev obhaja praznik sv. Jožefa, deželnega zavetnika Koroške. Škof Jože Marketz bo na jožefovo ob 9. uri obhajal dvojezično bogoslužje iz kapele škofijske rezidence, ki jo bodo prenašali v živo po spletu. Glasbeno bosta sv. mašo oblikovala referent za cerkveno glasbo Christoph Mühlthaler na orglah in kantor Pavel Zablatnik. V petek, 20. marca, bo škof Marketz vsak teden vedno v petek zvečer v video-posnetku spregovoril koroškim vernikom na škofijski spletni strani.
Pri sv. Jožefu misli na obe podobi Jožefa v Svetem pismu, tako škof Marketz, »na Jožefa iz Nazareta, Jezusovega krušnega očeta, in ravno s pogledom na Jožefa kot zavetnika Koroškega tudi na egipčanskega Jožefa iz Stare zaveze«. »Jakobov sin je bil sanjar in je razlagal sanje, srčen človek, politik in hranilec ljudstva, naposled tudi vesten spraševalec in velikodušni spravitelj,« poudarja krški škof. Ravno v letošnjem jubilejnem letu »CARINTHIja 2020« ob 100-letnici plebiscita je pomembno, da »vključujemo sposobnosti in vizije obeh svetopisemskih Jožefov v razvoj dežele in z njima kot zgleda sooblikujemo prihodnost Koroške z velikim zaupanjem v Boga.« Ime Jožef je danes »nekoliko prišlo iz mode,« pravi škof, a on je »ponosen in vesel, da je lahko eden izmed Jožefov na Koroškem«.

V krški škofiji je sv. Jožefu posvečenih osem farnih in podružničnih cerkva ter štiri kapele.

Jožefa iz Nazareta, ženina Božje matere Marije in Jezusov krušnega očeta, so sprva manj častili kot svetnika, toda od 19. stoletja naprej šteje med posebej priljubljene svetnike. V krščanski tradiciji se označuje kot tesar. Čaščenje sv. Jožefa je bilo v vzhodni Cerkvi prej razširjeno, kjer prve omembe njegovega goda 19. marca segajo v leto 850, ko so želeli nadomestiti praznik Minerve, rimske boginje rokodelcev. Papež Sikst IV., med njegovim papeževanjem je bila zgrajena Sikstinska kapela, je leta 1479 razglasil 19. marec kot uradni praznik svetnika. Papež Pij IX. je Jožefa leta 1870 imenoval za zavetnika katoliške Cerkve. Papež Janez XXIII. je sv. Jožefa določil poleg Božje matere Marije za posebnega zavetnika drugega vatikanskega koncila. Sv. Jožef je večinoma upodobljen s tesarskim orodjem, ki nosi Jezuščka, z belimi lilijami kot simbol čistosti, pri Jezusovem rojstvu v hlevu, pri begu v Egipt in kot umirajoči v Marijinem in Jezusovem naročju.