Na cvetno nedeljo, 24. marca, se katoliška Cerkev spominja Jezusovega prihoda v Jeruzalem. V koroških župnijah blagoslavljajo cvetje pri sv. maši. Škof Jože Marketz bo na cvetno nedeljo ob 10. uri obhajal mašo z blagoslovom cvetja na trgu pred celovško stolnico. Glasbeno bo bogoslužje sooblikoval ansambel pihal celovške stolne glasbe (vodi stolni kapelnik Thomas Wasserfaller). Ob slabem vremenu bo liturgija cvetne nedelje s krškim škofom v stolnici.

Cvetna nedelja – začetek velikega tedna. S cvetno nedeljo, zadnjo postno nedeljo, se liturgično začenja veliki teden, imenovan tudi „sveti teden“, ki spominja na Jezusovo trpljenje in vodi vernike do velike noči. Liturgija cvetne nedelje vsebuje dva vidika: na eni strani prihod Jezusa v Jeruzalem, kjer ga pozdravljajo številni ljudje s palmovimi vejami, na drugi strani pa spominja na trpljenje in umiranje Jezusa Kristusa. Zaradi tega so že zgodaj v lateranski baziliki v Rimu, škofovi cerkvi papeža, uprizorili pasijon (lat. passio = trpljenje), zgodbo o Jezusovem trpljenju.
Raznolike tradicije. V praznovanje cvetne nedelje se zlivajo raznolike tradicije. Tako so v procesijo cvetne nedelje, ki se je odvijala že leta 400 od Oljske gore do mesta Jeruzalem, vpleteni elementi, k izvirajo iz tretjega velikega judovskega romarskega praznika (sukkoth). Že od srede 8. stoletja je dokazan blagoslov palmovih vej. Procesija na cvetno nedeljo je bila sprva znana v Konstantinoplu, nato pri Galijcih in v 11./12. stoletju tudi v Rimu.
Prvotne veje so bile palmove in oljčne veje. Palma je od antike znak življenja, upanja, zmage in je pridevek krščanskih mučenikov, medtem ko so oljčne vejice simbol miru. Namesto palmovih in oljčnih vej pri nas uporabljamo cvetoče veje kot npr. pušpan, smreko, brin ali vrbo, mačice. Butare oz. prajtlji se razlikujejo po regijah. V nekaterih pokrajinah veje zvežejo v šopek, v drugih krajih jih pritrdijo na palice. Ponekod vpletejo še jabolka in pomaranče, drugod pa tudi preste, jajca in pisane trakove.
Na podeželju je ohranjen običaj, da blagoslovljene veje nesejo trikrat okoli hiše, da bi bila varna pred strelo, požarom, boleznijo in nesrečo, ali pa blagoslovljene veje v upanju na dobro letino vtaknejo v zemljo. Razširjen je tudi običaj, da posamezne vejice pritrdijo v hiši v bogkov kot ali na hišna vrata.

Termine liturgičnih praznovanj v koroških župnijah na cvetno nedeljo najdete neposredno na župnijski spletni strani in na spletni strani www.kath-kirche-kaernten.at/ostern2024, podatki so vzeti iz koledarja bogoslužij, ki so jih župnije same izpolnile.