Organisation

Internetredaktion der Diözese Gurk

Za binkošti bo 450 mladih prejelo zakrament birme

Letos bo v krški škofiji pri 60 birmah prejelo zakrament okoli 2.200 mladih v 52 župnijah.

Okoli 360 mladih bo na binkoštni konec tedna na Koroškem prejelo zakrament birme (na sliki: škof Marketz pri birmi 12. maja 2023 v cerkvi na Plešivcu)
Okoli 450 mladih bo na binkoštni konec tedna na Koroškem prejelo zakrament birme (na sliki: škof Marketz pri birmi 12. maja 2023 v cerkvi na Plešivcu)

Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Hkrati ta praznik tudi pomeni začetek širjenja krščanstva, kajti Duh je napolnil apostole z modrostjo in pogumom, da so ljudem začeli oznanjati resnico o Jezusu in njegov nauk.

Birme na binkoštni konec tedna

Binkošti so priljubljen termin za birmo. Okoli 450 mladih bo v krški škofiji prejelo zakrament birme (lat. „firmare“ = „krepiti“). Z birmo prejmejo mladi posebno moč „Svetega Duha“, da lahko okrepljeno pričajo krščanski nauk.
Krški škof Jože Marketz bo podelil zakrament birme na binkoštno soboto, 18. maja, ob 10.30 v stolnici Gospa Sveta, na binkoštno nedeljo, 19. maja, ob 10.30 v stolnici v Celovcu, in na binkoštni ponedeljek, 20. maja, ob 10. uri v župnijski cerkvi v Šmohorju.
Poleg tega bosta na binkoštno soboto birmovala Gerhard Kalidz ob 8. uri v Gospe Sveti in škofijski kancler Jakob Ibounig ob 10. uri v Bad Kleinkirchheimu. Na binkoštno nedeljo bo delil zakrament birme ob 8. uri župnik stolni dekan Peter Allmaier v celovški stolnici. Na binkoštni ponedeljek bo birmoval stolni prošt Engelbert Guggenberger ob 10. uri v Brežah.

Običaji

Ponekod cerkve za binkošti okrasijo s svežim zelenjem. Tudi po hišah in na oknih postavljajo brezove veje, na katerih se, po ljudskem izročilu, usede Sveti Duha in prinese ljudem usmiljenje.

Binkošti so rojstni dan Cerkve

Že v dobi Stare zaveze so sedemkrat sedem dni po pashi, na kateri temelji krščanska velika noč, obhajali poseben praznik. Njegova vsebina je bila skupnost iz Egipta osvobojenega izraelskega ljudstva s svojim Bogom na Sinaju, predvsem pa dar Postave, po kateri je Izrael postal Božje ljudstvo.

Stara legenda pripoveduje, da so tedaj vsi narodi slišali Božje zapovedi, ampak samo Izraelci so bili pripravljeni, da jih sprejmejo in živijo po njih. V Apostolskih delih beremo nekaj podobnega. Prav na ta dan je prišel nad apostole Sveti Duh v obliki plamenov. V ognju se je Bog nekoč razodel tudi na Sinaju. Vsi ljudje v Jeruzalemu so slišali veselo oznanilo o Jezusovem vstajenju v svojem jeziku. S tem se je začelo obdobje Cerkve.

Evangelist Janez je dodal še drug vidik. Jezus se prikaže učencem na velikonočno nedeljo zvečer, dihne v učence in jim tako posreduje Svetega Duha. Ta evangelij se oznanja na binkoštno nedeljo in verjetno se pri bogoslužju komaj kdaj zavemo, da se je to zgodilo že petdeset dni prej. Za Janeza so Jezusova smrt, njegovo vstajenje, vrnitev k nebeškemu Očetu ter dar Svetega Duha namreč eno samo dogajanje, ki ga imenuje Jezusovo povišanje. Bistveno je, da se je po Jezusovem vstajenju naselil Sveti Duh v tistih, ki verujejo v Jezusa, Božjega Sina. To je neke vrste rojstni dan Cerkve, ki je novi tempelj – bivališče Boga v tem svetu.