Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Hkrati ta praznik tudi pomeni začetek širjenja krščanstva, kajti Duh je napolnil apostole z modrostjo in pogumom, da so ljudem začeli oznanjati resnico o Jezusu in njegov nauk.

Birme na binkoštni konec tedna
Binkošti so priljubljen termin za birmo. Okoli 360 mladih bo v krški škofiji prejelo zakrament birme (lat. „firmare“ = „krepiti“). Z birmo sprejmejo mladi posebno moč „Svetega Duha“, da lahko okrepljeno pričajo krščanski nauk.
Krški škof Jože Marketz bo podelil zakrament birme na binkoštno nedeljo, 27. maja, ob 10.30 v stolnici Gospa Sveta, na binkoštno nedeljo, 28. maja, ob 10.30 v celovški stolnici.
Poleg tega bosta birmovala župnik Josef-Klaus Donko ob 8. uri v Gospe Sveti in samostanski župnik Marian Kollmann OSB ob 10. uri v župnijski cerkvi Beljak -Sv. Nikolaja. Na binkoštno nedeljo bo delil zakrament birme ob 8. uri župnik Peter Allmaier v celovški stolnici. Na binkoštni ponedeljek bo birmoval samostanski župnik Gerhard Kalidz v Brežah in stolni prošt Engelbert Guggenberger v Kočah.

Običaji

Ponekod cerkve za binkošti okrasijo s svežim zelenjem. Tudi po hišah in na oknih postavljajo brezove veje, na katerih se, po ljudskem izročilu, usede Sveti Duha in prinese ljudem usmiljenje.

Binkoštni praznik v Celovcu

Drugič bo potekal „praznik mladine“, ki ga od leta 2000 v Salzburgu naprej vsako leto za binkošti pripravlja skupnost Loretto in je po mnenju prirediteljev največje katoliško mladinsko srečanje Srednje Evrope, tudi v Celovcu.
V soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja, vabi skupnost Loretto Koroška v sodelovanju s Katoliško mladino Koroška vedno od 9. ure naprej na binkoštni kongres za mlade ljudi z raznolikim sporedom v celovško mestno cerkev sv. Egidija.
Škof Jože Marketz bo z udeleženci in udeleženkami v soboto ob 16. uri obhajal bogoslužje. Na sporedu bodo mdr. Večer usmiljenja, hvalnice in verski impulzi in pričevanja.

Binkošti so rojstni dan Cerkve

Že v dobi Stare zaveze so sedemkrat sedem dni po pashi, na kateri temelji krščanska velika noč, obhajali poseben praznik. Njegova vsebina je bila skupnost iz Egipta osvobojenega izraelskega ljudstva s svojim Bogom na Sinaju, predvsem pa dar Postave, po kateri je Izrael postal Božje ljudstvo.

Stara legenda pripoveduje, da so tedaj vsi narodi slišali Božje zapovedi, ampak samo Izraelci so bili pripravljeni, da jih sprejmejo in živijo po njih. V Apostolskih delih beremo nekaj podobnega. Prav na ta dan je prišel nad apostole Sveti Duh v obliki plamenov. V ognju se je Bog nekoč razodel tudi na Sinaju. Vsi ljudje v Jeruzalemu so slišali veselo oznanilo o Jezusovem vstajenju v svojem jeziku. S tem se je začelo obdobje Cerkve.

Evangelist Janez je dodal še drug vidik. Jezus se prikaže učencem na velikonočno nedeljo zvečer, dihne v učence in jim tako posreduje Svetega Duha. Ta evangelij se oznanja na binkoštno nedeljo in verjetno se pri bogoslužju komaj kdaj zavemo, da se je to zgodilo že petdeset dni prej. Za Janeza so Jezusova smrt, njegovo vstajenje, vrnitev k nebeškemu Očetu ter dar Svetega Duha namreč eno samo dogajanje, ki ga imenuje Jezusovo povišanje. Bistveno je, da se je po Jezusovem vstajenju naselil Sveti Duh v tistih, ki verujejo v Jezusa, Božjega Sina. To je neke vrs-te- rojst-ni dan Cerkve, ki je novi tempelj – bivališče Boga v tem svetu.