Wie auch schon im Vorjahr begab sich das Homepage-Team der Pfarre Neuhaus- Suha auf den Weg, um im benachbarten Slowenien Kultur und Kulinarik (K&K) zu genießen. Heuer besuchte das Trio die Galerie der zeitgenössischen Kunst in Slovenj Gradec, deutsch Windischgraz bzw. Windischgrätz, wo einst das Stammhaus des gleichnamigen österreichischen Hochadelsgeschlechts lag. In diesem schönen Städtchen steht außerdem das Geburtshaus des Komponisten und Musikkritikers Hugo Wolf (1860-1903), der als Schüler das Stiftsgymnasium St. Paul besucht hat.

Neben einer Bildersammlung zum Thema Frieden und der Hauptausstellung über den 70-jährigen Künstler Štefan Marflak, der an diesem Tag vor Ort war und gerade von einem Fernsehteam interviewt wurde, waren die Räume, die sich mit der Maler-Dynastie Strauss beschäftigen, für die Neuhauser von größtem Interesse. Interessant ist die Tatsache, dass bereits im Homapage-Artikel des Vorjahres über den Ausflug nach Muta der Name Strauss gefallen ist, begegnet man den Werken dieser Maler doch in Kärnten und der Steiermark auf Schritt und Tritt. So ist Johannes Andreas Strauss mit seinen Gemälden sowohl in den Kirchen von Heiligenstadt und Schwabegg, als auch in der Pfarrkirche Neuhaus vertreten. Er stammt aus der berühmten Familie barocker Maler, deren Ahnvater Janez Strauss im 16. Jahrhundert als Maler und Goldschmied in Klagenfurt tätig gewesen ist. Jakob Soklič, ein Pfarrer der Stadt und großer Sammler, hat die Porträts der Strauss-Familie gehortet und somit vor dem Vergessen gerettet. Von Strauss-Werken geprägt ist auch die barocke Stadtpfarrkirche im Zentrum, die der Hl. Elisabeth geweiht ist und die Besucher des heißen Sommers in die Kühle des dämmrigen Kirchenraums zum Verweilen und zur Kontemplation einlädt.

Neben Kultur durfte natürlich auch die Kulinarik nicht zu kurz kommen, deshalb übernahm man gerne das Motto der Vila Pohorje »Ko Lušt preide v Gušt« und delektierte sich am feinen Mittagsmahl, welches im Restaurant »Korošica« mit besonders raffinierten Dessertvariationen einen süßen Abschluss fand. Beim abschließenden Digestif wurden dann bereits Pläne für den nächsten kulturellen und kulinarischen Ausflug gemacht und pastorale Fragen im Rück- und Vorausblick besprochen. So lässt sich die erste Ferienwoche wirklich feierlich begehen.

„Ko lušt preide v gušt“ ali Ta pot

Tako se glasi geslo jedilnega lista v gostišču Vila Pohorje, ki je na osrednjem trgu malega mesteca Slovenj Gradec. Ravno tako kot lani, je uredništvo farne spletne strani na Suhi tudi letos v prvem počitniškem tednu se podalo na skupen izlet. Tokrat nas je vodila pot v Slovenj Gradev, v rojstno mesto zapisničarke župnijskega sveta, gospe Marije Mrčela. Skupaj z farno koordinatorko in podpredsednico župnijskega sveta, gospe Jerč Maurel, ki tudi opravlja spletno stran fare, in farnim predstojnikom Miho Golavčnikom smo si najprej ogledali galerijo likovnih umetnosti v centru mesta. Stalna razstava je namenjena osrednjima umetnikoma mesta, Jožetu Tisnikarju in Bogdanu Borčiču, ki sta podarila velik del svojih mojstrovin galeriji mesta. V veliki dvorani pa je razstava koroškega akademskega slikarja Štefana Marflaka, ki letos obhaja 70. obletnico svojega življenja. Veliko časa je delal kot scenarist v osrednjih gledališčih v Ljubljani in v Celju, zdaj pa stanuje na Ravnah na Koroškem. Uporablja tudi druge materiale, ki so slikarstvu malo tuje, kakor kovino ali usnje. Nenavadno, da velikokrat ne oblikuje sprednjo, temveč hrbtno stran velikih platen. Tako se v kotih slike vidijo tudi „kele“, ki držijo platno oz. okvir skupaj. Njegova dela pa tudi spremlja lastna poezija in lirika, kjer ob slikah zapisuje svoja razmišljanja in pesmi. Ob svojem avtoportretu na začetku razstavne dvorane tudi te zelo izpovedne besede:

ta pot

si ti
moja jutranja in večerna molitev
ti
moj neskončni stavek
ti
moja usta
ti
moje uči
ti
moje hrepenenje
ti
moj vnebohod si
ti neprešteta prihodnost si
modro, ki je v meni
hočem te prešteti
poljubiti
zadržati
obdržati
ta pot
je
šepetanje
kričanje
drsenje
mirovanje
TA POT

Tako je pri vhodu v dvorano sedel v črno oblečen mož, katerega smo prijazno pozdravili. Izkazalo se je, da je to bil umetnik sam, ki je čakal na tv-ekipo, ki je nato z njim posnela pogovor sredi njegovih del.

Ko smo se naužili te umetnosti in posebnega ozračja velike dvorane, ki je bila prežeta z naravno lučjo, ki je prihajala od zgoraj, smo se v starem poslopju podali nadstropje višje in tam odkrili stare mojstre, in sicer baročne slikarje družine Strauss iz Slovenj Gradca. Najmlajši te rodbine, Janez Andrej Strauss (1721 – 1783) je tudi deloval pri nas na avstrijskem Koroškem. Od tem priča zemljevid pri vhodu v razstavo, kjer so navedeni vsi kraji, kjer so delovali ti slikarji. Tako smo tam tudi odkrili naše domače kraje, kakor Žvabek, Dob, Št. Jurij na Gori, Sveto mesto in Suho. Temu baročnemu slikarju in seveda donatorjem se lahko zahvaljujemo, da imajo vse te cerkve naših krajev kakovostno sakralno umetnost, ki je ni para daleč naokoli. Ob 300. obletnici rojstva tega znamenitega baročnega slikarja je koroški pokrajinski muzej sestavil to občasno razstavo, ki še traja do meseca avgusta. Njegov oče Franc Mihael Strauss je slovel kot krajinar, naslikal pa je tudi oltarno sliko sv. Elizabete v svojem domačem mestu, kjer ni le zapustil svojo signaturo, temveč tudi svojo podobo. Stari oče, Janez Strauss pa se je preselil iz rodnega Celovca v mestece ob reki Mislinji, ki je zaradi gospodarskega razvoja nudila mnogim umetnikom svoje eksistenčne možnosti. Njegovi starši pa so bili zlatarji v Celovcu. Vnuk Janez Andrej je tudi deloval kot pozlatar oltarnih kompozicij. Pomemben delež k ohranitvi spomina na to slikarsko družino pa je prispeval slovenjegraški župnik Jakob Soklič (1883 – 1972), ki je zbiral stare sakralne in posvetne stvari, katere so bile tudi tukaj razstavljene, in ki je v svoji zbirki ohranil deset del Janeza Andreja Straussa, med njimi tudi tri tihožitja. V sosednji sobi pa smo še odkrili arheološke najdbe slovenjegraškega notarja dr. Hansa Winklerja, ki je v začetku prejšnjega stoletja tudi izkopaval na gori sv. Heme pri Globasnici.

Po vsem tem kulturno-zgodovinskem užitku pa je napočil čas za prijeten počitek. Našli smo ga ob dobri kavici ali ob okusnem čaju v čajnici, ki je bila na dvorišču galerije. Nato smo si ogledali mestno cerkev sv. Elizabete, ki vabi mimoidoče, ta se tam kratko ustavijo pred lepim baročnim oltarjem družine Strauss. „Ko Lušt preide v Gušt“ – to geslo dneva, katerega smo našli na ceniku Vile Pohorje, nas je vodilo h kosilu, kjer smo se dobro najedli ob ponujeni domači in mediteranski hrani in se odžejali ob osvežujoči pijači. Nameravan skupen pohod pa je padel zaradi nestanovitnega vremena v vodo. Kulinaričen zaključek pa je bil še v hotelu „Korošica“, kjer smo se ustavili, ker je začelo malo „nakrapljati“. Tako so bile tam ponujene sladice tako rekoč še ena pikica na i v tem zelo posrečenem izletu, kjer smo si nabrali mnogo novih idej in spodbud.

GM, MM, MG