Am Samstag, dem 6.7.2019, luden die Familien Čik und Mochar Verwandte, Freunde und Nachbarn zum Anwesen vlg. Stravnik nach Graditschach zur Segnung des kürzlich errichteten Wegkreuzes ein.

Nach dem Tod von Leonhard Kert im August 2017 wurde Nichte Danica Mochar Besitzerin dieses Anwesens. Beide Familien haben gemeinsam Großartiges geleistet. Was einst einer einfachen verwahrlosten Hütte glich, wurde in viel Kleinarbeit und mühevollem Aufwand liebevoll restauriert und hergerichtet. Bilder im Inneren des restaurierten ehmaligen Familienhauses erinnern noch an den damaligen desolaten Zustand.

Die Segnung des von Herrn Werner Kotnik aus Mittlern errichteten Holzkreuzes wurde von Dechant Msgr. Mag. Ivan Olip und unserem Pfarrvorsteher Mag. Michael Golavčnik vorgenommen und von den Damen des Kirchenchores Loibach mit Marienliedern und gesungener Litainei würdevoll umrahmt. Die Gäste wurden von den Familien Čik und Mochar ausgezeichnet und sehr großzügig bewirtet. Unter den Gästen waren auch der Bürgermeister der Gemeinde Neuhaus-Suha, Gerhard Visotschnig, sowie Gemeindeverstand der Marktgemeinde Eberndorf-Dobrla vas, Prof. Mag. Stefan Kramer.

Als Erinnerungsgabe für die Anwesenden wurden nach altem Brauch kleine Fläschchen mit Kräutersalz und einem Spruch vorbereitet, welche zuvor gesegnet und jedem Gast mitgegeben wurden, sodass dieser wunderschöne Sommernachmittag noch lange in Erinnerung bleiben wird.

V Božji samoti

Zadnji gospodar Stravnikove domačije v Gradičah, ki leži visoko nad Suho in Potočami na Komlju, je bil gospod Lenart Kert. Živel je kakor njegov imenski zavetnik, sv. Lenart, kot nekakšen samotar na svoji domačiji, kjer si imel občutek, da je obstal čas. Samo, kadar je kaj potreboval iz trgovine, se je peš podal v dolino in si nakupil, česar je potreboval.
Tako ga je nekega večera po večerni maši v Potočah, ko je šel z malim vozičkom mimo, z avtom popasal farni predstojnik mag. Miha Golavčnik in ga zapeljal na Stravnikovo domačijo. Ni se mogel načuditi, kam in kako daleč ga je vodila pot. Prispela sta po nekaj kilometrov dolgi vožnji navkreber na samoto, od koder se je razprostriralo daljno obzorje, zvezde in mesec so svetlikali v temni noči.

Tudi sv. Lenart se je umaknil v gozdno samoto, ki mu jo je naklonil francoski kralj. Prosil ga je, naj mu da toliko zemlje, kolikor je more v eni noči na oslu objezditi. Na podarjenem zemljišču je kmalu zrasla cerkev, posvečena božji Materi. Zraven cerkve so postavili nov samostan, v katerem je Lenart opravljal opatovsko službo z vso natančnostjo in očetovsko ljubeznijo. Samostan je kmalu postal privlačna točka številnih romarjev, ki so pri slovečem opatu iskali sveta in tolažbe.
Posebej se je trudil za spreobračanje jetnikov. Za nešteto jetnikov je posredoval pri kralju in dosegel, da so jih izpustili. Potem jim je priskrbel zaposlitev pri krčenju zemlje ali pri obdelovanju polja in je tako ustvaril cela kmečka naselja s skrbno obdelanimi njivami, nekdanje kaznjence pa je obvaroval brezdelja in povrnitve v stare grehe.

Lepo, da so sedanji gospodarji popravili sedanjo posest v tolikor, da imajo zdaj tam kraj oddiha in zasebnosti. Po stari želji prednikov pa so postavili leseni križ. Povabili so sosede, sorodnike in vse tiste, ki so pomagali pri pospravljanju, da bi skupaj popraznovali in zmolili. Častiti dekan pliberške dekanije msgr. mag. Ivan Olip je vodil slovesno pobožnost, kjer je skupaj z ženami iz Libuč zapel lavretanske litanije, domači župnik mag. Miha Golavčnik pa je blagoslovil nov leseni križ ter morsko sol, ki je bila v malih steklenicah pripravljena za vse goste. Naj ta križ kot znamenje molitve varuje vse Stravnikove, v prijetnem druženju pa smo uživali lepo in v teh višinah po temparaturah zelo prijetno poletno popoldne.

Eva Maria Logar vlg./p.d. Stern
Illmitzen-Ivnik