Im christlichen Glauben ist das Gebet ein Zwiegespräch mit Gott – ein Ausdruck von Dankbarkeit, Hoffnung oder Schmerz. Viele Menschen wenden sich im Gebet an Gott, wenn ihre Welt ins Wanken gerät. In Momenten der Ohnmacht kann das Gebet ein Anker sein: ein innerer Halt, ein stiller Ruf nach Trost. Dieses persönliche Gespräch mit dem Göttlichen kann gesprochen, gesungen oder in der Stille des Herzens geführt werden. Besonders bekannt ist das Vaterunser – ein Gebet, das Gläubige auf der ganzen Welt miteinander verbindet.

Seit dem 15. Juni 2025 versammeln sich Gläubige in der Pfarrkirche Neuhaus-Suha und der Filialkirche Bach-Potoče zu den gewohnten Messzeiten zum gemeinsamen Gebet. Da unser Pfarrvorsteher krankheitsbedingt verhindert ist, finden bis zu seiner Genesung keine Eucharistiefeiern statt. Das Fronleichnamsfest wurde heuer – in Absprache mit den Verantwortlichen – vorgezogen, um die Diözese nicht mit zusätzlichen Aushilfen zu belasten. In dieser besonderen Zeit erleben wir die Kraft des Gebets als Zeichen der Verbundenheit und gelebten Glaubens.

Ein herzliches Dankeschön an alle, die an den Gebetsfeiern teilnehmen. Viele haben sich eingebracht – jeder Beitrag, ob sichtbar oder im Stillen, ist wertvoll. Besonderer Dank gilt den Mesnern Gottfried Borstner und Fritz Barth für die verlässliche Leitung der Gebetszeiten, den Vorbetern für ihren treuen Dienst sowie Dr. Bertej Logar, der mit Musik und Gesang bereicherte und zum Mitsingen ermutigte. Möge dieses Miteinander unsere Gemeinschaft stärken, unsere Hoffnung und unser Vertrauen in Gottes Nähe festigen – gerade in diesen schweren Zeiten. Unserem Pfarrvorsteher wünschen wir von Herzen gute Besserung und hoffen, bald wieder gemeinsam mit ihm die Heilige Messe feiern zu dürfen.

Gebet:
Herr, sei du in unserer Mitte, damit wir gemeinsam deinen Weg gehen.
Schenke uns Mut und Zuversicht, lass deinen Geist unter uns wirken.
Zeige uns den Weg und stärke unsere Hoffnung.
Befreie unsere Herzen von Angst und unsere Seelen von Schuld.
In deiner Nähe finden wir Frieden. Amen.

Molitev v posebnem času kot izraz upanja in skupnosti

Nad petdeset let je preteklo od izida Konstitucije o svetem bogoslužju, ki je jasno začrtala pot prenove bogoslužja ob koncu drugega in na začetku tretjega desetletja. Bila je prvi dokument, ki ga je sklepal drugi vatikanski cerkveni zbor pri svojem zasedanju 5. decembra 1963 in prvi dokument kakega koncila v zgodovini Cerkve, ki je izključno posvečen le bogoslužju. Prvič v zgodovini je bilo na koncilu postavljeno na prvo mesto bogoslužje. Iz tega sledi, da to pomeni vabilo celotnemu božjemu ljudstvu, da ne bi izgubilo spomina na preteklost, pa tudi, da bi se zavedalo svoje sedanjosti in bi bilo vedno bolj odprto za prihodnost.

Na dan svetega Rešnjega telesa, 19. junija 2025, je potekala druga „Molitev za župnijo in škofijo“. To molitev je izvedlo Božje ljudstvo samostojno, saj je naš župnik, duhovni svetnik mag. Miha Golavčnik bil bolniško odsoten. Ta skupna molitev poteka v župnijski cerkvi tudi dve nedelji pred in po prazniku svetega Rešnjega telesa, kakor tudi ob sobotah v podružni cerkvi v Potočah.

V liturgični konstituciji „Sancrosanctum Concilium“ drugega vatikanskega koncila (1962-1965) je v številki 1 programsko zapisano:
1. Sveti cerkveni zbor si je dal naloge: poskrbeti, da bodo verniki vedno bolj krščansko živeli; bolje prilagoditi potrebam našega časa ustanove, ki so spremenljive; pospeševati, kar bi moglo prispevati k edinosti vseh, ki verujejo v Kristusa; in okrepiti, kar bi pomagalo, da bi bili vsi poklicani v naročje Cerkve: - sodi, da je njegova prav posebna naloga poskrbeti, da se bo obnovilo in gojilo sveto bogoslužje.

Pod točko IV „Gojitev liturgičnega življenja v škofiji in župniji“ v številki 42 pa je zapisano naslednje:
Ker škof v svoji Cerkvi ne more osebno vedno in povsod predsedovati vsej čredi, mora urediti občestva vernikov, med katerimi so najvažnejše župnije, krajevno urejene pod vodstvom župnika, škofovega namestnika; v nekem oziru namreč te predstavljajo po vesoljnem svetu razširjeno vidno Cerkev. Zato je treba v mišljenju in dejanju vernikov in duhovnikov spodbujati župnijsko liturgično življenje in njegovo povezanost s škofom. Treba se je truditi, da se razcvete zavest župnijskega občestva, zlasti v občestvenem obhajanju nedeljske maše.

Zato sem kot poslovodeča predsednica župnijskega sveta zelo hvaležna, da imamo v župniji dovolj ljudi, ki so pripravljeni ob bolniški odsotnosti našega župnika zbrati božje ljudstvo k skupni molitvi. To je za nas še toliko bolj potrebno, saj bomo jeseni izgubili sedanjega "škofovega namestnika" (glej zgoraj) s sobotnim letom. Zato tudi molimo za dar modre odločitve vodstva naše škofije, kako bo v naši fari šlo naprej.
Mežnar Mirko Borstner p.d. Ratnik je sestavil potek pobožnosti in ga tudi vodil. V Potočah je to službo prevzel potoški mežnar Fritz Barth, za kar se obema iskreno zahvaljujemo. V znak enotnosti Božjega ljudstva je potekala skupna molitev iz cerkvenih klopi; le med liturgičnimi branji so dotični stopili do ambona, da so vsi branje jasno slišali prek zvočnika. Zahvala gre članom Marijine legije in Živega rožnega venca, ter članom cerkvenega zbora na Suhi, ki so močno podprli liturgično petje in skupno molitev. Po navadi pa smo pred cerkvijo še stopili skupaj in si rekli marsikatero dobro besedo. Tudi v tem se kaže naša enotnost tako v skupnem obhajanju bogoslužja v cerkvi kakor tudi v naših medčloveških odnosih zunaj nje.

GM, MG