Pfarre / Fara

Neuhaus/Suha

Fronleichnam ohne Glockengeläute, aber voller Sangesfreude • “Božje telo” kot izraz naše vere v Jezusa

Fronleichnam ist ein österliches Fest, dem Gründonnerstag und der Erinnerung an das Letzte Abendmahl zugeordnet. Die heurige Fronleichnamsmesse mit Eucharistischer Prozession am 8. Juni 2023 war in seiner Ausgestaltung etwas ganz Besonderes, denn es fand alles ohne das feierliche Glockengeläute der Neuhauser Pfarrkirche statt, denn dort erfolgen nun die schon langersehnten Sanierungsarbeiten an der in die Jahre gekommenen Glockenanlage. Umso bewusster wurde das Fehlen des allseits geschätzten Glockengeläutes wahrgenommen, andererseits konnten aber die Sängerinnen und Sänger des Kirchenchores ihrer Sangesfreude vollen Ausdruck verleihen. Hier stellt sich für die Zukunft die Frage, ob nicht das Glockengeläute auf den Gesang des Kirchenchores besser abgestimmt werden kann, so dass ihre Sangesfreude nicht durch das bestimmende Glockengeläute übertönt wird? Das gleiche gilt auch für die Verkündigung der Evangelien, es reicht oft ein kurzes Anläuten. Diese Fragestellung ist für alle Kirchen des Pfarrverbundes von Belang.

Entgegen allen Wetterprognosen wurde es ein warmer, sonniger Tag. Singend verließen die Messbesucher und der Kirchenchor (Ltg. Bertej Logar) die Pfarrkirche, ehe Herr Pfarrer GR Mag. Michael Golavčnik mit dem „Allerheiligsten“ unter den „Himmel“, getragen von Bürgermeister Patrick Skubel, Feuerwehrkommandant Gabriel Potočnik, Landwirt Florian Skubel und Pfarrgemeinderat Karl Skof, trat. Ministrantin Filippa und Mesner Gottfried Borstner begleiteten assistierend den Festzug. Die Feuerwehrmänner Christoph Srienz, Johannes und Daniel Borstner trugen die Fahne und die Laternen.
Alle Prozessionsstationen wurden liebevoll von Pfarrangehörigen geschmückt. (Gemeinde- Logar Eva Maria, Volksschule- Josefine und Daniel Zadnjak, Neuhauser Stubn- Hedwig Burger, Dorfkreuz- Familie Hartl). Danke an alle, die aktiv mitgewirkt haben. (Lektoren- Eva Maria Logar und Jokej Logar, Kreuzträger- Stefan Burger, Blumenschmuck- Gabi Borstner und Martha Luschin, Birkenzweige- Franz Kamnik). Besonderer Dank gilt Herrn Pfarrvorsteher Golavčnik für die würdige Gestaltung des Hochfestes und all jenen, die für die Anliegen unsere Pfarre und für notleidende Menschen gebetet haben.

GM

In einer auflagenstarken Zeitung machte sich der Wiener Erzbischof Kardinal Dr. Christoph Schönborn am 8. Juni 2023 so seine Gedanken zum Fronleichnamsfest. Der sehr persönlich gehaltene Text ist zunächst voller rhetorischer Fragen:

Was wir da tun, landauf, landab, ist es trotzdem mehr als Folklore? … Und wie geht es uns, die wir in der Prozession mitgehen, betend, singend? Kommen wir uns da eher fremd vor unter den vielen Menschen, die meist verständnislos zuschauen oder einfach vorbeieilen? … Ist das eine inzwischen doch eher überholte Tradition? Wer versteht, was wir da tun? Passt das in unsere heutige Zeit? … Und wenn es wahr ist, was Jesus gesagt hat? Wenn dieses kleine, weiße Brot wirklich sein Leib ist? Wenn Jesus also auf eine verborgene, aber wirkliche und wahre Weise hier mitten unter den Menschen gegenwärtig ist? Und ist es nicht so, dass ich das von ganzem Herzen selber glaube?
Und dann wird aus seiner Skepsis eine frohe Gewissheit, ausgedrückt durch Ausrufesätze: Jesus ist da! … Segne all die vielen Menschen! Tröste und stärke sie und sei bei ihnen! Zum Schluss beantwortet der Kardinal seine eingangs gestellte Frage voller Selbstbewusstsein und Überzeugung: Ja, Fronleichnam ist wirklich mehr als nur Folklore!

LINK: Kardinal Christoph Schönborn: Gedanken zum Evangelium

MM

"Božje telo" kot izraz naše vere v evharističnega Jezusa

Jesus ist da! … Segne all die vielen Menschen! • “Božje telo“ kot izraz naše vere. (Foto: Pfarrarchiv Neuhaus- Suha)
Jesus ist da! … Segne all die vielen Menschen! • "Božje telo" kot izraz naše vere. (Foto: Pfarrarchiv Neuhaus- Suha)

Letošnje praznovanje "Božjega telesa" je zaznamovala tišina cerkvenih zvonov. Trenutno obnavlja slovensko podjeje Krn sistemi za avtomatizacijo iz Moravč pri Ljubjani celotno napravo zvonjenja na Suhi. Tembolj do izraza pa je prišlo petje cerkvenega zbora pod vodstvom Mlakarjevega Berteja, ko so peli latinske, nemške in slovenske evharistične pesmi. V prihodnosti bomo morali z zvonjenjem se bolj ozirati po petju zbora kot obratno. V tej tišini pa so se ljudje bolj zavedali, kako pomembno je zvonjenje, ki oblikuje tudi naše vsakdanje življenje. Tudi letos je najprej bila evharistična procesija po vasi, nato pa sv. maša v farni cerkvi. Suški gasilci so spet nosili bandere, svetlike in nebo, vaščani pa pripravili evangeljske postaje. Zahvala tudi vsem, ki so med potjo v okna postavili nabožne slike ali kipe. Šalekarjev Francej pa je letos spet poskrbel za breze, ki so s svojo belo skorjo drevo tega praznika.

Praznik Rešnjega telesa in Rešnje krvi ni nastalo v glavah izučenih teologov in cerkvenih dostojanstvenikov, temveč v videnju mladega dekleta in redovne sestre. Julijana iz Liegea ali sv. Julijana Cornillonska iz Belgije je imela pri šestnajstih letih prvo videnje, ki se je potem večkrat ponovilo med njenim češčenjem Najsvetejšega. V videnju je opazila luno v njenem polnem sijaju, a s temno črto, ki jo je prečkala po sredini. Gospod ji je dal razumeti pomen tega, kar se ji je prikazalo. Luna je predstavljala življenje Cerkve na svetu, temna črta pa odsotnost bogoslužnega praznika, v katerem bi lahko verniki častili evharistijo.
Za praznik sv. Rešnjega telesa se je navdušil tudi Jakob Pantaleon, ki je spoznal svetnico, ko je bil arhidiakon v Liegeu. Prav on je, ko je postal papež z imenom Urban IV., leta 1264 vpeljal na četrtek po binkoštih slovesni praznik sv. Rešnjega telesa kot zapovedani praznik za vesoljno Cerkev. Urban IV. je naprosil sv. Tomaža Akvinskega, danes eden največjih teologov cerkve, naj sestavi besedila za bogoslužje tega velikega praznika. Cerkev jih še danes uporablja. Ob teh besedilih zazvenijo strune srca, da se izrazi slava in hvaležnost do najsvetejšega Zakramenta, medtem ko razum v evharistiji priznava živo in resnično navzočnost Jezusa.

Nekdanji in zdaj že rajni suški župnik Matej Igerc, ki je nad 40 let deloval na Suhi, je to pesem Tomaža Akvinskega v celoti znal v latinščini na pamet. Z besedami evharistične pesmi Adoro te devote ponovimo pred Gospodom, ki je navzoč v najsvetejšem Zakramentu: »Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj, upanje, ljubezen v srcu pomnožuj.«

1. Molim te ponižno, skriti Bog nebes,
ki v podobi kruha tajno bivaš res.
Glej, srce ti svoje čisto izročim,
saj pri misli nate v te se ves vtopim.

[…]

7. Jezus, ki te gledam skritega sedaj,
želje hrepeneče mi izpolni kdaj:
v raju mi odgrni mili svoj obraz,
srečen naj Te v slavi gledam večni čas. Amen.

MG