An Fronleichnam – dem zweiten Donnerstag nach Pfingsten – feiern wir die Gegenwart Jesu Christi im Sakrament der Eucharistie. Fronleichnam ist aber auch ein Fest der Begegnung, wo bei der Fronleichnamsprozession durch den Ort Neuhaus das Allerheiligste in der Monstranz unter dem Himmel zu den vier Evangelienstationen getragen wird. In diesem Jahr wurde die Prozession vor der Heiligen Messe durchgeführt. Nach den Monaten der coronabedingten Einschränkungen war es für die Pfarrangehörigen eine Wohltat, dass die Prozession wieder unter relativ normalen Bedingungen stattfinden konnte.

Die Kameraden der Freiwilligen Feuerwehr Neuhaus machten sich als Himmel-, Fahnen- und Laternenträger verdient, während der Kirchenchor Neuhaus die Prozession sowie die anschließende von Pfarrvorsteher Mag. Michael Golavčnik zelebrierte Heilige Messe stimmungsvoll umrahmte. Viele Handgriffe und die richtige Koordination innerhalb der Pfarre sind notwendig, damit so ein Fest stattfinden kann – angefangen bei der Pflege des Friedhofes und der Kirche, dem Aufstellen kleiner Birkenbäume, sowie der Bereitschaft einiger Pfarrangehöriger, einen Evangelienaltar herzurichten und zu schmücken.

Erstmals wurde heuer vor der Gemeinde Neuhaus seitens des Gemeindeamtes eine Station vorbereitet – in Anknüpfung daran, dass auch das Gemeindeamt ein Ort der Begegnungen ist, welche stets vom guten Geist begleitet sein mögen. Zudem ist es ein Zeichen christlicher Werte sowie der gedeihlichen Zusammenarbeit zwischen der Gemeinde Neuhaus und der Pfarre.

Eva Maria Logar

Jezik moj, skrivnost opevaj

Na drugi četrtek po binkošti praznuje Cerkev praznik Rešnjega telesa in Rešnje krvi. Praznik je nastal v srednjem veku na pobudo mlade redovnice, ki je v videnju spoznala, da še manjka tak praznik v liturgičnem koledarju cerkve. Še danes je evharistična pobožnost za cerkveno življenje. Sveta mati Tereza je prebila veliko časa pred Najsvetejšim, da je imela moč, skupaj s svojimi sosestrami pobirati revne in umirajoče s cest ogromne Kalkute ter v drugih mestih Indije in pozneje po celem svetu. Tako so jim omogočili še zadnje trenutke dostojnega življenja.

Na Telovo, kakor po domače pravijo k tem prazniku, pa se vijejo lepe procesije po cestah in trgih naših naselij in mest. Za Telovo smo pred leti na Suhi uvedli krajšo varianto skozi vas, kjer se podamo v novo naselje Suhe in se od tam spet vrnemo po isti smeri nazaj v cerkev. Za žegnanje pa sledi dolga procesija za tem novim naseljem ob polju po strmini gor k župnišču in od tam v farno cerkev. Sredi te procesije je duhovnik, ki hodi pod baldahinom ali nebom, ki ga nosijo štirje gasilci veterani. Mlajši gasilci s komandantom Gabrielom Potočnikom na čelu pa nesejo cerkvene bandere in svetilke. Lepa prispodoba za to, kako se gasilsko društvo prizadeva za blagor vseh, posebno še tam, kjer ljudje potrebujejo pomoč.

Veselje med ljudmi je veliko, ker marsikateri se dolgo časa niso videli več in tako imajo marsikaj za povedati drug drugemu. Nekaj časa vedno ostane med procesijo, kjer prepeva cerkveni zbor oz. zvonijo cerkveni zvonovi. Zanimive so tudi evangeljske postaje. Pri prvi postaji ob šolarskem križu je imel človek vtis, da je sv. Jakob kar žarel od veselja, kakor sta Josefine in Hedi Zadnjak pred njim oblikovale evangeljski oltar. Drugo postajo pri spodnji vaški gostilni je okrasila Hedi Burger, vestna faranka in kot Marijina častilka je postavila ljubeznivo sliko Matere Božje. Tretja postaja je bila letos prvič pri občinskem uradu. Občinska sodelavka Eva Maria Logar je takoj sprejela spodbudo farnega predstojnika in lepo pripravila to postajo. Sliko je dobila od fare, kakor tudi mizo in svečnika. Mizarski mojster Erwin Tschreschnig pa je pripravil stojalo za sliko. Ker so bile občinske sodelavke z novim županom Patrickom Skublom na čelu s to uspelo izvedbo tako navdušene, je farno predstojništvo s privoljenjem farne koordinatorke sklenilo, da sliko za evangeljski oltar podari občini za stalno. Četrto postajo ob vaškem križu pa je po stari navadi pripravila družina Hartl p.d. pri Birtu.

Za brezova drevesca je letos spet poskrbel Franz Kamnik p.d. Šalekar, katere jih je sam postavil in potem tudi pospravil. Blagoslovljene brezove veje prinesejo srečo, zaradi tega jih ljudje odtrgajo in jih odnesejo domov. Po procesiji je bila sv. maša v farni cerkvi, katero je daroval domači župnik mag. Miha Golavčnik. Sv. mašo je kot pri procesiji sooblikoval suški cerkveni zbor pod vodstvom dr. Berteja Logarja p.d. Mlakarja. Na začetku procesije pa vedno zapoje pesem velikega teologa srednjega veka in cerkvenega učitelja sv. Tomaža Akvinskega (1225–1274), ki lepo zaobjame skrivnost tega praznika:

Pange, lingua, gloriosi
Corporis mysterium,
Sanguinisque pretiosi,
quem in mundi pretium
fructus ventris generosi
Rex effudit Gentium. […]

Jezik moj, skrivnost opevaj:
Rešnje Jezusa telo,
dragoceno kri prelito,
ki je svet odkupljen z njo.
Sin je Matere presvete
Kralj, ki rešil je zemljo. […]

Preise, Zunge, das Geheimnis
dieses Leibs voll Herrlichkeit
und des unschätzbaren Blutes,
das, zum Heil der Welt geweiht,
Jesus Christus hat vergossen,
Herr der Völker aller Zeit. […]
(Thomas von Aquin, Übersetzung Heinrich Bone, 1847)