Oznanilo, da je Jezus vstal od mrtvih, potem ko je umrl na križu in bil tri dni pokopan v grobu, je središče in srce naše vere.

O resničnosti tega osrednjega novozaveznega dogodka, ki se je odvil sredi noči v skrivnosti groba, nam ne pričujejo le tisti, ki so videli prazen grob, v katerem so ostali le povoji z Jezusovega mrtvega telesa, ampak vsi, ki so Vstalega videli, se z njim pogovarjali in jedli.

Da je šlo za istega Jezusa kot pred križanjem, so potrjevale rane na njegovem vstalem telesu. Ta, ki je jedel z dvanajsterimi, ni bil nihče drug, kot tisti, ki so ga videli umreti na križu.

In vendar je imelo Jezusovo poveličano telo tudi lastnosti, zaradi katerih ni bilo več podvrženo zakonitostim časa in prostora. Vstopal je skozi zaprta vrata in se ljudem prikazoval pod različnimi podobami, na primer kot vrtnar. Vstajenje Jezusa iz Nazareta je postalo srž oznanila prvotne Cerkve, ki ga je začela razglašati kot Kyriosa oziroma Gospoda.

Jezus je (Mariji Magdaleni) rekel; "Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?" Ona pa je mislila, da je vrtnar, in mu rekla; "Gospod, če si ga odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela! (Jn 20,15)

Vir: Vinerba, Robert, Sto in eno vprašanje o Bogu, Koper: Ognjišče, 2019, str 80-81