Države svetovnega juga podnebna kriza še močneje prizadene in posledice čutijo predvsem ženske in dekleta. Ženske pogosto delajo v kmetijstvu, kjer se učinki podnebne krize čutijo še močneje. Slabe letine povzročajo slabo oskrbo s hrano, pri čemer najbolj trpijo ženske in otroci. Podnebna kriza pa posredno vpliva tudi na ženske: vsakodnevna opravila, kot je prinašanje vode, jih obremenjuje. Ob večji suši, postanejo poti do vodo daljše. To ni le obremenjujoče, ampak je tudi večje tveganje za nasilje nad ženskami.

PARPATI. Ni več samoumevno, da Parpati pridelajo toliko zelenjave in žita, da bi lahko preskrbeli svoje družine. Vreme se je spremenilo. Tako deževno kot sušno obdobje sta ostrejša, kar otežuje kmetovanje in zmanjšuje zanesljivost oskrbe. Presežki pridelkov, ki so jih lahko prodajali na trgu, že dolgo niso več na voljo. Majhen dodatni dohodek tako manjka v družinskem proračunu.

SOCIAL WORK lSTITUTE, NEPAL. Zaradi podnebnih sprememb je kmetijstvo bolj delovno intenzivno in manj produktivno. Ženske so običajno same prepuščene bremenu kmetovanja in skrbi za družino. Vendar ne obupajo. Združujejo moči za izmenjavo idej, učenja, skupno varčevanje in medsebojno krepitev. Inštitut za socialno delo, projektni partner kfb/kžg v Nepalu, ženskam ne pomaga le pri iskanju kmetijskih rešitev za spremenjene podnebne razmere, ampak tudi pri spoznavanju njihovih pravic.

(NE)PRAVIČNOST. Tisti, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, so najbolj prizadeti. Tisti, ki so najbolj prizadeti, imajo najmanj možnosti za ublažitev podnebnih sprememb ali posledic hudih vremenskih razmer. Resno jemanje (podnebne) pravičnosti pomeni, da je treba vsem ljudem zagotoviti osnovo, ki je vredna življenja.

Vsak postni čas smo povabljeni, da razmislimo o svojih navadah in načinu življenja. To je čas, ko se ponovno ozremo na Boga in ljudi. Kje potrebujemo novo smer, novo usmeritev? Podnebna (ne)pravičnost nas resnično spodbuja k še bolj povezanemu razmišljanju o enem svetu: moja dejanja imajo neposreden vpliv na druge. Zato potrebujemo manj dobrin in več prijaznosti. Manj izkoriščanja, več solidarnosti. Manj resignacije, več upanja. Manj mesa, več juhe.

Več o podnebni (ne) pravičnosti si lahko preberete tukaj.