Člani župnijskih svetov morajo zastopati različne generacije, življenjske situacije in okolja
Naslednje volitve v župnijske svete bodo 7. marca 2027
»Mnogi ljudje že leta podpirajo svojo župnijo, pogosto zelo zanesljivo in z veliko notranjo motivacijo, je za Kathpress povzela Barbara Buchinger, predstavnica referentov župnijskih svetov avstrijskih škofij«. Hkrati pa se povečuje zavest, »da mora biti sestava širša – prihodnji člani ŽPS morajo biti iz različnih generacij in okolij, soočati se morajo z različnimi življenjskimi situacijami.
»Če želimo pridobiti kandidate in kandidatke za naslednje mandatno obdobje mestnega sveta, moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje z veseljem prevzeli odgovornost: z jasno opredeljenimi vlogami, dejavnim sodelovanjem, vzajemnim spoštovanjem in preglednimi nalogami,« je poudarila Buchingerjeva. Pogled na naslednje volitve kaže mešano sliko: 42 odstotkov anketirancev je prepričanih, da bodo pridobili nove kandidatke in kandidate, 37 odstotkov pa jih meni, da bo to precej težko.
Referentka za prostovoljstvo Barbara Krotil iz škofije Graz-Seckau je v okviru predstavitve študije v ponedeljek zvečer poudarila pomen spoštovanja in odprtosti: zadovoljstvo narašča, »čim bolj se spoštljivo upošteva drugačnost«. Zagovarjala je, da je treba »dovoliti napake in pozdraviti nove ideje«. Del anketirancev vidi potrebo po izboljšanju odprte in stvarne kulture reševanja konfliktov.
Hkrati se kaže, da se ljudje izberejo prostovoljsko delo, ki jim ustreza. Ob sklicevanju na poročilo o prostovoljstvu Ministrstva za socialne zadeve je pojasnila, da število prostovoljcev ostaja stabilno, trajanje in intenzivnost angažmaja pa se zmanjšujeta. »Glede na ta trend je župnijski svet vrhunska liga prostovoljstva.« Za župnije iz tega izhaja potreba, da ponudijo različne oblike sodelovanja.
Motivacija in vera
Vodja raziskovalnega projekta PGR-Kompass, Birgit Bathic-Kunrath, pravi, da je PGR-Kompass 2025 na splošno pokazal visoko zadovoljstvo s kulturo sej, spoštovanjem v župnijskem svetu, načinom sprejemanja odločitev in ravnanjem z različnimi mnenji.« Hkrati pa obstaja kritika, »da razprave niso vedno odprte in stvarne ter da kritičnim glasovom ni vedno namenjenega dovolj prostora«.
Motivacija za delo v župnijskem svetu je po anketi visoka: skoraj 80 odstotkov želi aktivno sooblikovati župnijsko življenje, 36 odstotkov anketirancev navaja željo po življenju iz vere ter projektno usmerjenem delu. Okoli 90 odstotkov je zadovoljnih z organizacijskim delom, 85 odstotkov s sodelovanjem v svetu in 80 odstotkov z dušnopastirskim delom. Več kot 90 odstotkov navaja, da lahko prispevajo svoje kompetence in da se jih ceni.
Anketiranci se tematsko najbolj angažirajo pri praznovanjih in slovesnostih (dve tretjini), liturgičnih obredih (polovica), odnosih z javnostjo (ena tretjina) in na socialnem področju (28 odstotkov). Pogosto se omenjata tudi pastoralna skrb za otroke in mladino ter vzdrževalna dela, in sicer vsaka s približno 31 odstotki. Za 82 odstotkov je vera in duhovnost pomembna za to, da sodelujejo, tri četrtine pa jo vidi kot pomembno tudi pri odločitvah v župnijskem svetu. 63 odstotkov pravi, da jim ta dejavnost pomaga živeti svojo vero.
Povzeto po: www.pfarrgemeinderat.at